Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Obdajajo nas na vsakem koraku. Že veke jih oblikujemo v oblačila, orodja in umetnine. Omogočajo odkrivanja novih svetov, na našem pa se iz odpadkov čedalje bolj uspešno spreminjajo v nove proizvode.
"Prve gradbene materiale je narekovalo okolje – nekje je bil na voljo kamen, drugje les in glina. Morali so biti lokalno dostopni in enostavni za uporabo brez kakšnega orodja ali obdelave. Pozneje se je z razvojem tehnologije obdelave gradbenih materialov pojavil obdelan les, obdelan kamen, pozneje opeka in predhodniki današnjih malt in betonov." – dr. Aljoša Šajna, vodja laboratorija za beton Zavoda za gradbeništvo Slovenije
Osnovne zahteve pri gradbenih materialih so jasne: biti mora funkcionalen. Ustrezna pa mora biti tudi specifična teža, meja plastičnosti, prožnost, trdota, zlomna trdnost, odpornost proti mehanski in termični utrujenosti, abrazivni obrabi, oksidaciji in koroziji. Kompatibilen mora biti z drugimi materiali, zanesljiv in enostaven za oblikovanje ali vgradnjo. Seveda igrata pomembno vlogo tudi cena in ekološka sprejemljivost. Zahtev res ni malo, a pri nečem, kar bo svojo funkcijo opravljalo sto ali več let, ni kaj dosti prostora za improvizacijo.
673 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Obdajajo nas na vsakem koraku. Že veke jih oblikujemo v oblačila, orodja in umetnine. Omogočajo odkrivanja novih svetov, na našem pa se iz odpadkov čedalje bolj uspešno spreminjajo v nove proizvode.
"Prve gradbene materiale je narekovalo okolje – nekje je bil na voljo kamen, drugje les in glina. Morali so biti lokalno dostopni in enostavni za uporabo brez kakšnega orodja ali obdelave. Pozneje se je z razvojem tehnologije obdelave gradbenih materialov pojavil obdelan les, obdelan kamen, pozneje opeka in predhodniki današnjih malt in betonov." – dr. Aljoša Šajna, vodja laboratorija za beton Zavoda za gradbeništvo Slovenije
Osnovne zahteve pri gradbenih materialih so jasne: biti mora funkcionalen. Ustrezna pa mora biti tudi specifična teža, meja plastičnosti, prožnost, trdota, zlomna trdnost, odpornost proti mehanski in termični utrujenosti, abrazivni obrabi, oksidaciji in koroziji. Kompatibilen mora biti z drugimi materiali, zanesljiv in enostaven za oblikovanje ali vgradnjo. Seveda igrata pomembno vlogo tudi cena in ekološka sprejemljivost. Zahtev res ni malo, a pri nečem, kar bo svojo funkcijo opravljalo sto ali več let, ni kaj dosti prostora za improvizacijo.
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Neveljaven email naslov