Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
V Združenem kraljestvu imajo večdesetletno tradicijo znanstvenih svetovalnih skupin, ki sodelujejo v vladi. Vsako ministrstvo ima tako glavno znanstveno svetovalko ali svetovalca. Glavni znanstveni svetovalec celotni vladi je trenutno Sir Patrick Vallance, ki je zadnji slabi dve leti krmaril med znanstvenimi izsledki ob pomoči znanstvene svetovalne skupine za nujne primere (SAGE) in vladnimi ukrepi ter odločitvami. Kakšna je vloga znanstvene svetovalke britanski vladi? Kako pridobiti zaupanje javnosti v znanost? Kako pomembna je raznovrstnost v znanosti in kako javno predstavljati negotovost?
Na povabilo Britanske ambasade v Ljubljani smo se pogovarjali z nekdanjo odposlanko za znanost na zunanjem ministrstvu vlade Združenega kraljestva, profesorico astrofizike Carole Mundell, ki meni, "da smo bili ljudje od nekdaj raziskovalci, želimo si premikati meje našega znanja, vedno si zastavljamo vprašanje zakaj."
Profesorica Mundell je vlogo glavne znanstvene svetovalke na britanskem zunanjem ministrstvu opravljala med letoma 2018 in 2020. Od januarja 2021 do prejšnjega meseca pa je bila posebna odposlanka za znanost britanskega ministrstva za zunanje zadeve. Njena vloga je bila koordinacija predstavnic in predstavnikov britanske znanosti po vsem svetu.
"Velikokrat me vprašajo, kaj dela astrofizičarka v pisarni zunanjega ministrstva. Mislim, da to kaže, kako pomembno je, da so znanstvenice in inovatorke vključene v celoten ekosistem."
Pri nas ne poznamo tovrstnega mehanizma znanstvenih svetovalcev, kot ga poznajo v Združenem kraljestvu. Na Otoku so to v večini raziskovalke in raziskovalci, ki so le delno zaposleni v vladi kot javni uslužbenke in uslužbenci. Njihova vloga pa nikakor ni lobistična.
"Mislim, da imajo znanstvene svetovalke izjemno pomembno vlogo prevajanja znanosti. Pogoj je, da znanstvena svetovalka prihaja iz znanosti, da razume znanstveno metodo, da razume, kako izpodbijati predpostavke. Razumeti mora, kako predstavljati in združevati dokaze in podatke. Mi svetujemo našim ministrom, ministricam in svetujemo skupinam, ki pripravljajo ustrezne politike. Pri tem skrbimo, da so v osrčju oblikovanja politik najboljši znanstveni dokazi. Našim ministrom ne govorimo, kaj naj naredijo; oni se odločijo, ampak sprejemati morajo najboljše odločitve, ki temeljijo na dokazih."
Med pandemijo in naravnimi katastrofami imajo lahko znanstvenice in znanstveniki ključne svetovalne vloge. Poslanci so velikokrat preveč zaposleni, dnevno pa morajo sprejeti veliko različnih političnih odločitev. Dobro odločitev je lažje zagotoviti, če imajo na voljo recimo povzetke znanstvenih podatkov in dokazov, ki dajejo zelo zanesljive informacije. Imajo tudi sistem popravkov, za katere je odgovorna komisija za znanost in tehnologijo.
"To je zelo pomembno: izberejo si lahko kogar koli izmed nas in nas vprašajo o našem delu in delu, ki ga opravljamo. To je prav in korektno. Pomeni, da imamo sistem, ki podpira demokracijo. Ves čas se preverja, ali je naš znanstveni in tehnološki sistem varen in zanesljiv, da torej res pripravljamo prave stvari za vlado in predlagamo prave rešitve."
Če primerjamo stanje v Sloveniji, je po slabih dveh letih komunikacija, ne glede na to, ali prihaja od strokovne skupine ali od vladnih predstavnikov, zmedena. Strokovno skupino predstavlja le peščica ljudi z zelo podobnih znanstvenih področij.
"Pomembna je interdisciplinarnost. /.../ Ves čas z visoko hitrostjo iščemo odgovore. Za naše ekipe je pomembno, da ne sedimo v eni sobi in domnevamo, kakšna je fizika virusov, če v resnici potrebujemo socialno psihologijo, ki prepoznava, kje med ljudmi se širijo virusi. Če preveč govorimo o virusu na en sam način, to na primer ne bo vodilo v razumevanje virusa kot nečesa družbenega, kot dela življenja, povezanega z načinom življenja ljudi."
Tudi v Združenem kraljestvu se je med pandemijo pripetilo veliko napak. V tem trenutku je v javnosti veliko trenj glede povsem sproščenega življenja, ko se ljudje vedejo, kot da virusa več ni, čeprav nekateri opozarjajo na povišan pritisk na bolnišnice. Vseeno so znanstveni svetovalci in svetovalke spretno vodili predstavljanje negotovosti razvoja epidemije na Otoku.
"Mislim, da je govoriti o negotovosti zelo pomembno. Največja ovira zaupanju je dati ljudem vedeti, da si prepričan. Bolje je, če rečemo, da česa še ne vemo oziroma da to vemo in tega še ne, ampak da bomo to in to naredili, da to izvemo. Potem pojasnimo, zakaj vemo in s kako velikim zaupanjem to vemo, ampak to počnemo, ker je pomembno, da odkrijemo pravi odgovor."
Avtorici: Zarja Muršič in Neža Borkovič
Brali: Maja Stepančič in Barbara Zupan
673 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
V Združenem kraljestvu imajo večdesetletno tradicijo znanstvenih svetovalnih skupin, ki sodelujejo v vladi. Vsako ministrstvo ima tako glavno znanstveno svetovalko ali svetovalca. Glavni znanstveni svetovalec celotni vladi je trenutno Sir Patrick Vallance, ki je zadnji slabi dve leti krmaril med znanstvenimi izsledki ob pomoči znanstvene svetovalne skupine za nujne primere (SAGE) in vladnimi ukrepi ter odločitvami. Kakšna je vloga znanstvene svetovalke britanski vladi? Kako pridobiti zaupanje javnosti v znanost? Kako pomembna je raznovrstnost v znanosti in kako javno predstavljati negotovost?
Na povabilo Britanske ambasade v Ljubljani smo se pogovarjali z nekdanjo odposlanko za znanost na zunanjem ministrstvu vlade Združenega kraljestva, profesorico astrofizike Carole Mundell, ki meni, "da smo bili ljudje od nekdaj raziskovalci, želimo si premikati meje našega znanja, vedno si zastavljamo vprašanje zakaj."
Profesorica Mundell je vlogo glavne znanstvene svetovalke na britanskem zunanjem ministrstvu opravljala med letoma 2018 in 2020. Od januarja 2021 do prejšnjega meseca pa je bila posebna odposlanka za znanost britanskega ministrstva za zunanje zadeve. Njena vloga je bila koordinacija predstavnic in predstavnikov britanske znanosti po vsem svetu.
"Velikokrat me vprašajo, kaj dela astrofizičarka v pisarni zunanjega ministrstva. Mislim, da to kaže, kako pomembno je, da so znanstvenice in inovatorke vključene v celoten ekosistem."
Pri nas ne poznamo tovrstnega mehanizma znanstvenih svetovalcev, kot ga poznajo v Združenem kraljestvu. Na Otoku so to v večini raziskovalke in raziskovalci, ki so le delno zaposleni v vladi kot javni uslužbenke in uslužbenci. Njihova vloga pa nikakor ni lobistična.
"Mislim, da imajo znanstvene svetovalke izjemno pomembno vlogo prevajanja znanosti. Pogoj je, da znanstvena svetovalka prihaja iz znanosti, da razume znanstveno metodo, da razume, kako izpodbijati predpostavke. Razumeti mora, kako predstavljati in združevati dokaze in podatke. Mi svetujemo našim ministrom, ministricam in svetujemo skupinam, ki pripravljajo ustrezne politike. Pri tem skrbimo, da so v osrčju oblikovanja politik najboljši znanstveni dokazi. Našim ministrom ne govorimo, kaj naj naredijo; oni se odločijo, ampak sprejemati morajo najboljše odločitve, ki temeljijo na dokazih."
Med pandemijo in naravnimi katastrofami imajo lahko znanstvenice in znanstveniki ključne svetovalne vloge. Poslanci so velikokrat preveč zaposleni, dnevno pa morajo sprejeti veliko različnih političnih odločitev. Dobro odločitev je lažje zagotoviti, če imajo na voljo recimo povzetke znanstvenih podatkov in dokazov, ki dajejo zelo zanesljive informacije. Imajo tudi sistem popravkov, za katere je odgovorna komisija za znanost in tehnologijo.
"To je zelo pomembno: izberejo si lahko kogar koli izmed nas in nas vprašajo o našem delu in delu, ki ga opravljamo. To je prav in korektno. Pomeni, da imamo sistem, ki podpira demokracijo. Ves čas se preverja, ali je naš znanstveni in tehnološki sistem varen in zanesljiv, da torej res pripravljamo prave stvari za vlado in predlagamo prave rešitve."
Če primerjamo stanje v Sloveniji, je po slabih dveh letih komunikacija, ne glede na to, ali prihaja od strokovne skupine ali od vladnih predstavnikov, zmedena. Strokovno skupino predstavlja le peščica ljudi z zelo podobnih znanstvenih področij.
"Pomembna je interdisciplinarnost. /.../ Ves čas z visoko hitrostjo iščemo odgovore. Za naše ekipe je pomembno, da ne sedimo v eni sobi in domnevamo, kakšna je fizika virusov, če v resnici potrebujemo socialno psihologijo, ki prepoznava, kje med ljudmi se širijo virusi. Če preveč govorimo o virusu na en sam način, to na primer ne bo vodilo v razumevanje virusa kot nečesa družbenega, kot dela življenja, povezanega z načinom življenja ljudi."
Tudi v Združenem kraljestvu se je med pandemijo pripetilo veliko napak. V tem trenutku je v javnosti veliko trenj glede povsem sproščenega življenja, ko se ljudje vedejo, kot da virusa več ni, čeprav nekateri opozarjajo na povišan pritisk na bolnišnice. Vseeno so znanstveni svetovalci in svetovalke spretno vodili predstavljanje negotovosti razvoja epidemije na Otoku.
"Mislim, da je govoriti o negotovosti zelo pomembno. Največja ovira zaupanju je dati ljudem vedeti, da si prepričan. Bolje je, če rečemo, da česa še ne vemo oziroma da to vemo in tega še ne, ampak da bomo to in to naredili, da to izvemo. Potem pojasnimo, zakaj vemo in s kako velikim zaupanjem to vemo, ampak to počnemo, ker je pomembno, da odkrijemo pravi odgovor."
Avtorici: Zarja Muršič in Neža Borkovič
Brali: Maja Stepančič in Barbara Zupan
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Neveljaven email naslov