Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Frekvenca X

526 oddaj

526 oddaj


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.02.2021

Skrivnosti prav posebnih zvezd, ki jim pravimo magnetarji

V Frekvenci X se znova odpravljamo v vesolje, kjer bomo tokrat preučevali prav posebne zvezde, ki jim pravimo magnetarji. Nedavno je namreč Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji. Za kakšno zvezdo pravzaprav gre in kaj pomeni to odkritje?

16 min 13 s

18.02.2021

Astrofotografija za telebane

Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.

18 min 11 s

11.02.2021

Zatiskanje oči pred izumiranjem

Izguba biotske raznovrstnosti je problem vedno večjih razsežnosti. Leto 2020 pa ni bilo le leto pospešenega izumiranja živih bitij, pač pa tudi leto njihovega dokončnega izumrtja. Znanstvena in naravovarstvena skupnost sta namreč lani z rdečega na črni seznam prepisali nenavadno veliko živalskih in rastlinskih vrst. To pa se je zgodilo kot srhljiv kontrast hkratnemu naraščajočemu zanikanju izgube biotske raznovrstnosti na polju javne debate. Frekvenca X pregleduje vzroke, pojavne oblike in posledice tega zanikanja v pogovoru z biologom in komunikatorjem naravovarstvenih prizadevanj, dr. Alexandrom Leesom z Metropolitanske univerze v Manchestru.

21 min 47 s

04.02.2021

Kvantna prihodnost 3/3: Varne komunikacije in nevaren nadzor

V tridelni seriji Frekvence X se podajamo v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij! Kvantne tehnologije napovedujejo prihodnost, ki se nam zaenkrat kaže le v obrisih, a hkrati že vemo, da bo v samih temeljih spremenila nekatere načine našega raziskovanja, opazovanja sveta, komuniciranja, izobraževanja in celo političnega udejstvovanja. V tretjem delu serije razmišljamo o varnosti komunikacij, ki jo bodo zagotovile kvantne tehnologije, in nevarnosti vseobsegajočega nadzora državljanov. Kakšna etična vprašanja si moramo zastaviti in kako bomo morali spremeniti delovanje naših univerz, laboratorijev in podjetij, da bomo lahko potenciale kvantnih tehnologij izkoristili v dobro človeštva? Ob tem se pogovorimo tudi o nedavnih novicah o milijardnih vlaganjih v razvoj kvantnih tehnologij in iščemo priložnosti za slovenske raziskovalce in podjetja. Avtorja: Jan Grilc in Neža Borkovič Gosti tretje oddaje: Dr. Rok Žitko (IJS), dr. Peter Jeglič (IJS), dr. Philippe Bouyer (CNRS), dr. Rainer Kaltenbaek (FMF), dr. Tomasso Calarco (Projekt Quantum Flagship), dr. Andrea Morello (UNSW), Jaka Perovšek (Univerza v Bremnu), dr. Anton Ramšak (FMF)

44 min 24 s

28.01.2021

Kvantna prihodnost 2/3: Teleportacija? Tudi to je mogoče!

V tridelni seriji Frekvence X se podajamo v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij! Človeštvo je začelo korakati proti svetu, ki ga bodo opisovale in spreminjale drugačne tehnologije, te posegajo na področja, ki jih do zdaj nismo niti slutili. V drugem delu serije razmišljamo o kvantnih simulacijah, k nam bodo omogočile neslutene nove možnosti pri razvoju materialov in zdravil, in o kvantnih merilnih napravah, ki bodo ne le precej manjše od klasičnih naprav, ampak bodo ponudile tudi veliko večjo natančnost. Ob tem se bomo tudi teleportirali – z raziskovalci, ki so sodelovali pri prvi uspešni teleportaciji na Zemlji, se pogovarjamo o tem, če bomo znali v prihodnosti teleportirati tudi ljudi. Čarovnija? Magičnost kvantnih tehnologij je le navidezna, so namreč že trdno zasidrane v naš resnični svet. Avtorja: Jan Grilc in Neža Borkovič Gosti drugega dela v seriji: Dr. Rok Žitko (IJS), dr. Peter Jeglič (IJS), dr. Philippe Bouyer (CNRS), dr. Rainer Kaltenbaek (FMF), dr. Samo Beguš (FE), Jaka Perovšek (Univerza v Bremnu), dr. Anton Ramšak (FMF)

39 min 29 s

21.01.2021

Kvantna prihodnost 1/3: Prvi koraki do kvantne premoči

V tridelni seriji Frekvence X se podajamo v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij! Če vas ob omembi kvantnih tehnologij malo zmrazi in če ne veste čisto dobro, kaj bi si predstavljali pod tem pojmom - niste sami. Tudi v ekipi Frekvence X smo imeli o njih zelo različne predstave, zato smo se odločili, da se z domačimi in tujimi raziskovalci temeljito pogovorimo o svetu kvantnih naprav, ki bodo spremenile našo prihodnost. Kvantne tehnologije so večpomenski pojem in naše družbe se bodo zaradi njih spremenile na veliko različnih načinov. Prav zato moramo o njih začeti razmišljati že zdaj, ko so še v povojih. Zahtevale bodo namreč prilagoditev raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, usposobiti bo treba kadre za njihovo načrtovanje in za upravljanje z njimi, razvoj kvantnih tehnologij tudi stane ogromno denarja. Vprašati se je treba tudi o možnostih za zlorabo in odgovoriti na nekaj etičnih vprašanj. A najprej je treba razumeti, o čem sploh govorimo, ko govorimo o kvantnih tehnologijah. Avtorja: Jan Grilc in Neža Borkovič Gosti prve oddaje: Dr. Rok Žitko (IJS), dr. Peter Jeglič (IJS), dr. Anton Ramšak (FMF), dr. Andrea Morello (Univerza Novega Južnega Walesa), Jaka Vodeb (IJS)

42 min 27 s

14.01.2021

V iskanju superprevodnikov, tehnološkega svetega grala

V tokratni Frekvenci X potujemo med superprevodnike, ki jih številni opisujejo kar kot tehnološki sveti gral prihodnosti. Lani je odmevala novica, da je raziskovalcem prvič v zgodovini uspelo doseči superprevodno stanje pri sobni temperaturi, resda pa pri izjemno visokem tlaku, zaradi česar odkritje za zdaj ostaja akademski dosežek brez perspektive za praktično uporabo. Od superprevodnikov si veliko obetajo prihodnji kvantni računalniki, pospeševalniki delcev, fuzijski reaktorji, z njimi bi močno izboljšali prenos energije na daljavo in hiter transport, nenazadnje se med superprevodniki znajdemo vsakič, ko se odločimo za slikanje z magnetno resonanco. O superprevodnikih bomo govorili z enim od najprodornejših raziskovalcev na tem področju v Sloveniji dr. Denisom Arčonom z Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani in soavtorjem lani odmevne študije v reviji Nature dr. Rango Diasom z ameriške univerze Rochestra. Strokovni sodelavec oddaje je dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta.

34 min 51 s

07.01.2021

Skrivnosti pod ledom

Led po vsem svetu se tali. Tali se na zemeljskih polih, talijo se ledeniki in tali se permafrost, torej globoko in stalno zamrznjena tla. A kakšne skrivnosti se skrivajo pod ledom in kako bodo vplivale na našo prihodnost? V Frekvenci X gremo v visokogorje in na zemeljske pole, spoznavamo posledice taljenja ledu, delo nove veje arheologov, ki rešujejo najdbe pod talečim se ledom v visokogorju, in nič več globoko zamrznjene mikroorganizme, ki bi v prihodnosti lahko prinesli nove pandemije. Skrivnosti pod ledom odkrivajo Gregor Vertačnik (ARSO), Lars Holger Piloe (norveški ledeniški arheolog) in dr. Nina Gunde Cimerman (Biotehniška fakulteta).

25 min 33 s

30.12.2020

Znanost v letu 2020: Od koronavirusa, vesolja do okoljskih alarmov

Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.

48 min 7 s

30.12.2020

Fizik Jurij Bajc: Tako močnih potresov po svetu letno ni veliko

Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo

15 min 57 s

24.12.2020

Božiček pod znanstvenim povečevalnim steklom

Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.

30 min 32 s

17.12.2020

Zaslepljeni od koronakrize pozabljamo na okoljsko

V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.

28 min 44 s

03.12.2020

Misija Gaia: Naša galaksija dobiva rokovski prizvok

Misija Gaia Evropske vesoljske agencija z osupljivo natačnostjo meri velikost naše galaksije in vsega vesolja. Aktualni podatki kažejo na veliko razburkanost in nihanja v naši galaksiji, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da dogajanje dobiva rokovski prizvok. Komentiramo objavo tretje različice kataloga astronomskih meritev misije Gaia, ki skupaj obsega kar 1,8 milijarde zvezd, njena natančnost pa je primerljiva z merjenjem debeline človeškega lasu čez Atlantik. Za projekt skrbi 500 znanstvenikov, pri obdelavi podatkov imajo pomembno vlogo tudi slovenski strokovnjaki.

18 min 54 s

26.11.2020

Cepiva in mi: Tekma, kakršne ne pomnimo

Na potovanju po svetu cepiv se bomo v zadnji epizodi serije Cepiva in mi ustavili pri aktualni tekmi, kdo bo prvi priskrbel varno in dovolj učinkovito cepivo proti covidu-19. Evropska komisija je pogodbo o dobavi za zdaj podpisala s šestimi proizvajalci, po najbolj optimističnem scenariju pa naj bi cepiva na evropski trg prišla januarja. Do njih bodo najprej upravičene najranljivejše družbene skupine, o vsem povezanim s cepivom pa bo na voljo tudi namenska aplikacija. V oddaji spoznavamo tudi, kakšen je postopek produkcije cepiva v tovarni in kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo. Preverili smo tudi, kako bo z njegovo pravično globalno redistribucijo in zagotavljanjem ustreznega transporta, pomudili pa smo se tudi na borzah, kjer so dobre novice o aktualnem cepivu močno prevetrile negativno razpoloženje.

50 min 31 s

19.11.2020

Cepiva in mi: Fascinantno potovanje do sodobnih cepiv

Potem ko smo v prvem delu miniserije 'Cepiva in mi' cepljenje spoznavali iz zgodovinske perspektive, se bomo v drugem delu spustili na raven molekularne biologije. Cepiva so v zadnjih desetletjih tako izpopolnili, da vse bolje posnemajo delovanje imunskega sistema. O tem pričajo nove vrste cepiv, do katerih se lahko dokopljemo bliskovito; včasih so za to potrebovali desetletja. Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro? Odgovore bomo iskali v novi Frekvenci X.

39 min 58 s

12.11.2020

Cepiva in mi: Poldruga milijarda življenj!

V tednu, ko so smo dobili prve oprijemljive rezultate o učinkovitosti kandidata za cepivo proti covidu-19, se na Valu 202 obširneje podajamo v svet cepiv. Človek zelo osnovne oblike cepljenja uporablja že več kot tisočletje, raketni pospešek pa je prinesel razvoj mikrobiologije. Cepljenje je v zadnjih 200 letih rešilo do milijardo in pol življenj, v zadnjih letih pa tehnologija razvoja cepiv dobiva še dodaten pospešek. Potem ko so včasih na cepivo čakali po več desetletij, so danes za to potrebni le meseci. O razvoju cepiv, odnosu človeka do cepljenja in o tem, kako cepiva pravzaprav nastanejo, bomo na Valu govorili v okviru posebne miniserije Frekvence X. Cepiva in mi – v vseh preostalih novembrskih četrtkih ob 12h.

37 min 49 s

05.11.2020

Čudežni svet znanstvene nomenklature

Dragi Homo sapiensi! Potem ko zalijete svoje Ficuse rubiginose in Monstere deliciose, si s skupaj s svojima Canisom familiarisom pri nogah in s Felisom catusom v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.

36 min 45 s

29.10.2020

Govoriti o lažno pozitivnih testih je, enostavno rečeno, zmotno

V javnosti ta hip kroži nemalo vprašanj o metodi PCR, ki velja za zlati standard pri ugotavljanju okužbe z novim koronavirusom. Manj pa je znano, da bo metoda kmalu dopolnila 40 let in da je bila zanjo podeljena tudi Nobelova nagrada, ob čemer je na številnih področjih sprožila pravo revolucijo: od diagnostike v medicini, biotehnologije, do forenzike, celo Hollywood se je s pridom oprl nanjo pri snovanju filmov, kakršen je Jurski park. Kako poteka proces od brisa pa do analize v laboratoriju, zakaj so predstave o lažno pozitivnih testih zmotne, kolikšne so maksimalne zmogljivosti naših laboratorijev in kakšno spremembo v igro vnesejo vse bolj uveljavljeni antigenski testi, na Valu 202 raziskujemo ta četrtek ob 12.00 v oddaji Frekvenca X.

26 min 16 s

22.10.2020

Z globalnimi navigacijskimi satelitskimi sistemi lahko sledimo celo velikim hroščem

Ko se vprašamo: Kje smo in kam gremo?, je pri večini najpogostejša rešitev - gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju mnogih tehnologij, mnoge raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče. V Frekvenci X razmišljamo o tem, kakšna tehnologija poganja sisteme, ki jim brez razmisleka pustimo, da nas vsakodnevno vodijo po svetu, kako je v osnovi vojaška tehnologija dobila tako širok nabor civilnih rab in kakšno znanje o navadah živali in delovanju ekosistemov smo pridobili z njihovo pomočjo. Spoznamo tudi, kako so globalni satelitski navigacijski sistemi popisali izjemno živalsko avanturo z volkom v glavni vlogi. Gosta: dr. Oskar Sterle, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo dr. Hubert Potočnik, Katedra za ekologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 min 55 s

15.10.2020

Le eden na 10 000 ljudi ima absolutni posluh

V času, ko bi se morali predvsem bolj in bolje poslušati, znanstveno uho Vala 202 usmerjamo k posluhu. V Frekvenci X bomo danes raziskovali razvoj posluha pri ljudeh in značilnosti absolutnega posluha. Le eden na 10 000 ima absolutni posluh, mi smo našli kar štiri.

18 min 4 s

Stran 1 od 27
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov