Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
96 epizod
Resna in jazzovska glasba, primerna za začetek dneva, kratki komentarji, včasih tematska rdeča nit
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Poslušamo: Trio za klavir, violino in violončelo Maurica Ravela, Sonato št. 2 v g-molu za dve oboi, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke, Schumannov Andante in variacije, op. 46, Sekstet za klavir, violino, violo, violončelo, klarinet in rog Ernsta von Dohnányija ter Introdukcijo in allegro Maurica Ravela.
Danes zvečer bo v Arboretumu Volčji Potok potekal zvočni dogodek v okviru cikla AnimotMUZIK, ki ga že peto leto zapored organizira zavod Cona. Namen cikla je poskus vzpostavitve zvočne komunikacije z nečloveškimi živalmi preko glasbe. Sodelujoči umetniki in umetnice v naravnem okolju številnih ptic pevk in drugih živalskih vrst, ki se zvočno izražajo, s svojim občutenim igranjem nekatere med njimi povabijo k medvrstnemu zvočnemu ustvarjanju. Vsi udeleženci in udeleženke dogodka v okolje vstopijo z namero po aktivnem poslušanju in zaznavanju okolice ter zvokov, ki jih proizvajajo tamkajšnji nečloveški prebivalci. Glasbeniki, vešči improvizacije, pa s to zvočno krajino subtilno vzpostavljajo stik. Nekoliko drugačno mesto imajo ptice v zgodovini zahodne klasične glasbe. Posnemanje zvokov ptičjega petja je v programski glasbi 19. in zgodnjega 20. stoletja velikokrat služilo za vzbujanje naravnega, pastoralnega vzdušja, včasih je imelo humoren namen, v nekaterih poznejših delih pa je služilo tudi za obogatitev zvočne barve. V Glasbeni jutranjici bomo slišali enega od izrazitih primerov takšnega zvočnega slikanja. Skladbo Škrjanček vzleta Ralpha Vaughna Williamsa.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
8. maja leta 1945 se je Allentownu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji rodil eden največjih džezovskih pianistov Keith Jarrett. Po nekaj letih klasičnega klavirja v otroških letih je ugotovil, da ga dosti bolj zanima džezovski glasbeni idiom, v naslednjih desetletjih pa je postal ikona džezovskega klavirja. Jarrett vseeno ni povsem zapustil klasične glasbe, v njegovi diskografiji tako najdemo številne zgoščenke klasične glasbe.
8. maja leta 1945 se je Allentownu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji rodil eden največjih džezovskih pianistov Keith Jarrett. Po nekaj letih klasičnega klavirja v otroških letih je ugotovil, da ga dosti bolj zanima džezovski glasbeni idiom, v naslednjih desetletjih pa je postal ikona džezovskega klavirja. Jarrett vseeno ni povsem zapustil klasične glasbe, v njegovi diskografiji tako najdemo številne zgoščenke klasične glasbe.
8. maja leta 1945 se je Allentownu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji rodil eden največjih džezovskih pianistov Keith Jarrett. Po nekaj letih klasičnega klavirja v otroških letih je ugotovil, da ga dosti bolj zanima džezovski glasbeni idiom, v naslednjih desetletjih pa je postal ikona džezovskega klavirja. Jarrett vseeno ni povsem zapustil klasične glasbe, v njegovi diskografiji tako najdemo številne zgoščenke klasične glasbe.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu: Kavatina za kitaro Stanleyja Myersa iz filma Lovec na jelene, Pet fantazijskih skladb, op. 3 Sergeja Rahmaninova, Slovanska fantazija za klavir in orkester Ottorina Respighija, kratki deli iz madridske rokopisne zbirke starih plesov in viteških pesmi Cancionero de Palacio, Koncert za flavto in orkester v D-duru, op. 283 Carla Reineckeja, klavirski ciklus V meglah Leoša Janačka in Belokranjske pisanice – suita za orkester v treh stavkih Danila Bučarja.
Predvajamo Rondo za klavir v C-duru, op. 51/1 Ludwiga van Beethovna, Adagio za violino in orkester v E-duru, K. 261 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Pihalni kvintet v g-molu, op. 56, št. 2 Franza Danzija.
Na sporedu: Preludij v F-duru Johanna Ludwiga Krebsa, Sonata v B-duru za violino, violo, violo da gamba in basso continuo, BuxWV 273 Dietricha Buxtehudeja, Kvartet v D-duru, op. 8, št. 1 Carla Philippa Stamitza in Simfonija št. 100 v G-duru, 'Vojaška', Josepha Haydna.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Neveljaven email naslov