Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
6 epizod
6 epizod
Preplet glasbe, plesa, mitologije in drugih umetnosti.
Francoski slikar Edgar Degas, eden od pionirjev impresionizma, je vse življenje gojil strast do glasbe. Ne le, da je Degas oboževal glasbo, vrvež v zakulisju gledališča je ponujal tudi posebej zanimiv pogled na mlade, graciozne plesalke, ki so vrvele v svoje garderobe in iz njih.
Ko je ameriški arhitekt Steven Holl dobil naročilo, da zasnuje hišo premožnega zbiralca umetnin, je obiskal predlagano lokacijo in tam našel pokrajino z reko, ki napaja tri neodvisne ribnike. To ga je spodbudilo, da je začel iskati glasbeno kompozicijo, ki je strukturirana tako, kot voda na lokaciji. Kmalu je odkril Glasbo za godala, tolkala in čelesto Bele Bartoka, v kateri se nenehno prekrivajo težka tolkala z lahkotnostjo godal. Nastala je »Hiša Stretto«, ki nagovarja čute in se poigrava z umetniško percepcijo, podobno kot Bartokova kompozicija.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da mnogi skladatelji navdih najdejo v likovnih delih in obratno. Slika v Clevelandskem muzeju umetnosti je bila nepričakovan navdih za prvi stavek orkestralnega dela Orion finske skladateljice Kaije Saariaho, ki nosi, tako kot likovno delo, naslov Memento mori – Zavedaj se smrti; termin, ki izhaja iz obdobja klasične antike in se je od srednjega veka dalje pojavljal v pogrebni umetnosti in arhitekturi.
Španski umetnik Pablo Picasso je bil plodovit ustvarjalec – slikar, kipar, grafik, keramičar, pesnik in dramatik ter scenograf. Ko sta s slikarskim kolegom, umetnikom Georgesem Braquom leta 1909 začela slogovni prehod v kubizem, je ta pomembno vplival tudi na njegove odrske podobe. Kubizem na platnu gledalca popelje v nenavaden večdimenzionalni svet, kjer se zdi, da se ospredje in ozadje premikata, subjekt pa gledamo iz različnih zornih kotov hkrati. Picasso je kot kostumograf sodeloval s slovitim baletnim impresarijem Sergejem Djagilevom in njegovo skupino Ruski balet. Izogibajoč se tradicionalnemu, je Djagilev sodeloval z vodilnimi umetniki na vseh področjih, da bi vnesel novo življenje precej zamrle oblike umetnosti, in 15. maja 1920 so v pariški Opéri predstavili nov balet z naslovom Pulcinella. Zgodbo in koreografijo je napisal plesalec Léonide Massine, glasbo Igor Stravinski, kostume in scenografijo pa je zasnoval Picasso in prav zaradi tovrstnega sodelovanja se skupine Ruski balet in slovitega impresarija Djagileva spominjamo še danes. In Djagilev je bil tisti, ki je združil Picassa in Stravinskega – Rusa in Španca, ki sicer najbrž nikoli ne bi delala skupaj.
Neveljaven email naslov