Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako nam marksistični konceptualni aparat danes lahko pomaga misliti umetnost?
Ko je govora o umetnosti, ko je treba misliti, analizirati in interpretirati umetniško ustvarjanje in umetniška dela, ne Karl Marx ne klasični marksizem nista na najboljšem glasu. Kolikor namreč velja, da so velikega teoretika historičnega materializma zaposlovala predvsem vprašanja proizvodnih sil in proizvodnih odnosov, kolikor torej velja, da je celoto človeške eksistence mislil malodane izključno skozi prizmo materialnih pogojev naših življenj, toliko naj bi bila vprašanja umetnosti nekako sekundarna, manj pomembna, zlahka razložljiva že na podlagi širše socioekonomske razčlembe družbe, v kateri nastajajo. Toda tako branje Marxa je slej ko prej prekratko. Marksistične misli o umetnosti ni mogoče kratko malo reducirati na klišejske predstave o statičnem odnosu med bazo in nadstavbo, po katerem naj bi družbeno-ekonomski odnosi enosmerno določali produkte duha, ki naj bi potemtakem realnost, sredi katere nastajajo, le bolj ali manj posrečeno zrcalili oziroma reproducirali. Danes se pač jasneje zavedamo, da je to razmerje bolj dinamično, posebej umetnost pa more dominantne družbene in ekonomske odnose tudi spodkopavati.
Poleg tega pa so nekatere Marxove misli o umetnosti v luči globalizacijskih procesov, ki jih leta 2019 lahko spremljamo povsod okrog sebe, videti naravnost preroške. Tako je, na primer, že v Komunističnem manifestu pred dobrim poldrugim stoletjem skupaj s Friedrichom Engelsom zapisal tele stavke: »Buržoazija je s svojo eksploatacijo svetovnega trga napravila proizvodnjo in potrošnjo vseh dežel kozmopolitično. V veliko žalost reakcionarjev je industriji izpodmaknila nacionalna tla. […] In kakor je na področju materialne, tako je tudi na področju duhovne proizvodnje! Duhovni proizvodi posameznih narodov postajajo splošna last. Nacionalna enostranost in omejenost postajata vedno bolj nemogoči, in iz mnogih nacionalnih in lokalnih književnosti nastaja svetovna književnost.« Očitno je torej, da nam Marx in marksizem le lahko ponudita plodne iztočnice za analizo umetnostnih praks in del – od vprašanja umetnosti kot avtonomne družbene prakse, prek vprašanja, kako globalni oder, na katerem stoji umetnost danes, vpliva na njene oblike in sporočilne poudarke, do vprašanja, zakaj umetniška dela niso nikoli samo papagajski izraz vladajoče ideologije. In prav teh in drugih sorodnih vprašanj se lotevamo v tokratnih Glasovih. Pri tem nam je v pomoč sociolog in marksist dr. Marko Kržan.
1076 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Kako nam marksistični konceptualni aparat danes lahko pomaga misliti umetnost?
Ko je govora o umetnosti, ko je treba misliti, analizirati in interpretirati umetniško ustvarjanje in umetniška dela, ne Karl Marx ne klasični marksizem nista na najboljšem glasu. Kolikor namreč velja, da so velikega teoretika historičnega materializma zaposlovala predvsem vprašanja proizvodnih sil in proizvodnih odnosov, kolikor torej velja, da je celoto človeške eksistence mislil malodane izključno skozi prizmo materialnih pogojev naših življenj, toliko naj bi bila vprašanja umetnosti nekako sekundarna, manj pomembna, zlahka razložljiva že na podlagi širše socioekonomske razčlembe družbe, v kateri nastajajo. Toda tako branje Marxa je slej ko prej prekratko. Marksistične misli o umetnosti ni mogoče kratko malo reducirati na klišejske predstave o statičnem odnosu med bazo in nadstavbo, po katerem naj bi družbeno-ekonomski odnosi enosmerno določali produkte duha, ki naj bi potemtakem realnost, sredi katere nastajajo, le bolj ali manj posrečeno zrcalili oziroma reproducirali. Danes se pač jasneje zavedamo, da je to razmerje bolj dinamično, posebej umetnost pa more dominantne družbene in ekonomske odnose tudi spodkopavati.
Poleg tega pa so nekatere Marxove misli o umetnosti v luči globalizacijskih procesov, ki jih leta 2019 lahko spremljamo povsod okrog sebe, videti naravnost preroške. Tako je, na primer, že v Komunističnem manifestu pred dobrim poldrugim stoletjem skupaj s Friedrichom Engelsom zapisal tele stavke: »Buržoazija je s svojo eksploatacijo svetovnega trga napravila proizvodnjo in potrošnjo vseh dežel kozmopolitično. V veliko žalost reakcionarjev je industriji izpodmaknila nacionalna tla. […] In kakor je na področju materialne, tako je tudi na področju duhovne proizvodnje! Duhovni proizvodi posameznih narodov postajajo splošna last. Nacionalna enostranost in omejenost postajata vedno bolj nemogoči, in iz mnogih nacionalnih in lokalnih književnosti nastaja svetovna književnost.« Očitno je torej, da nam Marx in marksizem le lahko ponudita plodne iztočnice za analizo umetnostnih praks in del – od vprašanja umetnosti kot avtonomne družbene prakse, prek vprašanja, kako globalni oder, na katerem stoji umetnost danes, vpliva na njene oblike in sporočilne poudarke, do vprašanja, zakaj umetniška dela niso nikoli samo papagajski izraz vladajoče ideologije. In prav teh in drugih sorodnih vprašanj se lotevamo v tokratnih Glasovih. Pri tem nam je v pomoč sociolog in marksist dr. Marko Kržan.
Asimetrija: metropola in departma, prepovedi splavov in kontracepcije, prisilni splavi in sterilizacije V oddaji Glasovi svetov bomo v pogovoru izhajali iz vsebine knjige Maternica, kapitalizem, rasizacija, feminizem, v kateri avtorica Francoise Verges v študiji primera nezakonitih, zlorabljajočih, kriminalnih praks na telesih žensk v francoskem departmaju Reunion v 70. letih prejšnjega stoletja, pokaže na prikrito ohranjanje rasistično - kolonialnih odnosov, ki se utemeljujejo na podlagi razrednega in rasnega razlikovanja. Z njimi naj bi reševali demografske zagate, prenaseljenost, zato francoske oblasti uporabljajo zavajajoče besednjake o dohitevanju ravni življenja v Evropi, v resnici pa ti predeli ostanejo v podrazvitem stanju. Ali za obstoj zločinskih praks ostajajo slepa tudi metropolitanska feministična gibanja? Magda Tušar se v oddaji Glasovi pogovarja z Blažem Gselmanom, ki ne napisal spremno besedo h knjigi in prevajalko Saro Fabjan.
Letošnje olimpijske igre v Parizu so poleg pogovorov o športnih dosežkih najboljših na svetu razkrile tudi težave, ki jih imamo z razumevanjem spola. Pestrost teles je zelo velika, v športu so od nekdaj specifične telesne predispozicije prednost. Potem ko so v preteklosti že prespraševali spol nekaterih atletinj, ki so jim ob rojstvu pripisali ženski spol, ki so odraščale kot dekleta in so vse življenje tekmovale v ženski kategoriji, se je poleti to zgodilo v boksu. Kdaj so telesne predispozicije konkurenčna prednost, ker prestopijo mejo spola, kaj sploh določa biološki spol, kako je znanost ta znanja nadgrajevala in kako se kot družba spopadamo s temi spremembami vedenja? To na Inštuitutu za biomedicinsko etiko in zgodovino medicine v Zürichu raziskuje dr. Martin Gramc, z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo spregovorili o negativnih čustvih, ki prevzemajo otroke ob začetku šolskega leta , o družbenem konstruktu, da vsi otroci z veseljem hodijo v šolo ter o načinih, kako otroke pripraviti na soočanje s pritiski, ki jih doživljajo v šoli. In še: kako vplivajo socialno ekonomske razlike na otroke v šoli in kako uskladiti pričakovanja glede uspeha ter nabiranja socialnih veščin. Gostja oddaje je Ivana Gradišnik iz Familylaba.
O zelo spreminjajočem se položaju Katoliške cerkve v Jugoslaviji - od prvih povojnih let, ko so v šolah še poučevali verouk, pa do represije in prepovedi cele vrste dejavnosti ter kasnejše presenetljive zunanjepolitične otoplitve med Vatikanom in Beogradom, ki je spodbudila tudi iskanje kompromisa znotraj države
Biomedicinski model obravnava duševne težave predvsem kot biološka oziroma fiziološka stanja – enako torej kot telesne bolezni. Biopsihosocialni prostop je veliko bolj celosten.
Od kod prihajajo občutki krivde, odtujenosti, jalovosti in nesmisla, ki tako temeljito prežemajo romane in kratke zgodbe Franza Kafke, da je njegov priimek navsezadnje postal nekakšen sinonim za moderno dojemanje sveta?
Medijska krajina se je v preteklih letih izjemno spremenila. Tradicionalni množični mediji – tisk, radio in televizija že dolgo nimajo več monopola nad informacijami. Če je bil svetovni splet na začetku čudežni prostor, v katerega smo prelili vse znanje tega sveta in nam je na voljo kjerkoli in kadarkoli, je danes situacija povsem drugačna. To znanje je sicer še vedno tam in se posodablja ter dopolnjuje, je pa pogosto za zidovi, prek katerih se v ekonomiji pozornosti povzpne redkokdo. Kaj so resnične informacije, kateri so kredibilni viri, kakšno vsebino je napisal človek in kakšno umetna inteligenca, kdaj algoritem polarizira in radikalizira, komu in čemu zaupati? Kako medijske pismenosti naučiti mlade, tako imenovane digitalne domorodce, ki so se rodili v digitaliziran vsakdan? O tem s tokratnim sogovornikom. To je Domen Savič, direktor zavoda Državljan D, ki deluje na področjih zagovorništva in človekovih pravic v informacijski družbi ter kritične medijske drže. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
Številne so podlage, ki omogočajo hierarhiziranje najrazličnejših skupin ljudi, nacij, kultur in povsem konkretnih posameznikov.
Sibirski kmet zloveščega videza, ki je postal nekakšen duhovni učitelj zadnjemu ruskemu vladarskemu paru, naj bi imel poguben vpliv na politiko carja Nikolaja II., s čimer naj bi bistveno pripomogel k padcu dinastije Romanovih. Pa je to res?
Ob delu Veliki Iran italijanskega novinarja Giuseppeja Acconcie govorimo o burni zgodovini heterogene iranske civilne družbe, ki se je začela razvijati na koncu 19. stoletja in ostaja še kako živa tudi po stoletju centralizirane vladavine šahov in kasneje ajatol
Ali je v Sloveniji še mogoč pogovor o uspehih medicinske stroke, ne da bi se dotaknili velikih težav, s katerimi se spopada naš javni zdravstveni sistem?
V nasprotju z uveljavljenimi predstavami se industrijska revolucija ni začela z uporabo fosilnih goriv. Nasprotno, prve angleške in škotske tovarne so dolgo izkoriščale obnovljivo moč vode in zgodnji industrialci niso bili niti malo naklonjeni visokim stroškom premoga, ki je poganjal prve parne stroje. Kateri dejavniki so torej na koncu prevladali in sprožili vsesplošni prehod na premog? In kaj nam ta spoznanja lahko ponudijo danes, ko se, večinoma neuspešno, trudimo opustiti fosilne vire energije?
Mladi se informirajo na družbenih medijih, kjer jih nagovarjajo vplivnice in vplivneži. Kdo so in kaj objavljajo?
Če na naš planet pogledamo z očmi biogeografije, discipline, ki preučuje razširjenost vrst in ekosistemov v geografskem prostoru ter geološkem času, ugotovimo, da celine niso razporejene tako, kot smo se učili pri zemljepisu
V tokratni oddaji Glasovi svetov predstavljamo raziskovalni projekt HEI-Transform, ki je nastal v sodelovanju treh največjih slovenskih univerz, ZRC SAZU, Urbanističnega inštituta in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Projekt je namenjen trajnostnemu oživljanju opuščene nepremične kulturne dediščine in bo, tako upajo raziskovalci, pripomogel k bolj premišljeni revitalizaciji kulturne dediščine. V oddaji je sodeloval Dr. Miloš Kosec s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pripravlil pa jo je Miha Žorž.
Trije vrhunski strokovnjaki o izzivih robotske kirurgije
Ko je pred časom odjeknila vest, da so ob obnovi kalov v Čadrgu odkrili 6500 let stare jelke, je marsikdo zastrigel z ušesi. Eden od njih je bil tudi mojster goslar Daniel Musek iz Škofje Loke. V "čudežu iz Čadrga" je prepoznal edinstveno priložnost, da preizkusi les in ga uporabi za izdelavo vrhunskih solističnih godal. Prva violina naj bi bila nared prihodnje leto. Z Danielom Muskom se je za Glasove svetov pogovarjal Miha Žorž
Kakšni sta bili država in družba, ki ju je Stalin ustvaril v treh desetletjih, ko je gospodaril v Kremlju?
Ob knjigi Kratka zgodovina Grčije britanskega zgodovinarja Richarda Clogga govorimo o burnih 200 letih obstoja moderne Grške države, zaznamovane z idejo o lastni veličastni preteklosti in vse prevečkrat soočene s kruto realnostjo vojn, notranjih napetosti, preseljevanj, gopodarskih kriz in podrejenosti večjim geopolitičnim silam
Digitalizacija je spremenila marsikaj, tudi človeško intimo, odnos do telesa in do seksualnosti. Medtem ko smo v vse tesnejšem odnosu z umetno inteligenco, se krepi umetna intimnost. Zanimiv fenomen je popularizacija platforme Only fans med študentsko populacijo – prodajanje lastnega telesa prek spleta kot oblika študentskega dela. To je raziskala sociologinja in antropologinja Živa Gornik. Z njo se je pogovarjala Urška Henigman.
Neveljaven email naslov