Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dogajanje na področju kulture je simptom retradicionalizacije

30.10.2019


Retradicionalizacija je ideološki in kulturni odgovor na neoliberalistični razkroj družbe

Na okrogli mizi z naslovom »Retradicionalizacija vrednot ali reinvencija tradicije«, ki so jo pripravili ob 25. obletnici ustanovitve Katadre za kulturologijo na Fakulteti zia družbene vede Univerze v Ljubljani, so sociologinja prof. dr. Milica Antič Gaber, socialna antropologinja izr. prof. dr. Karmen Šterk ter kulturologa prof. dr. Mitja Velikonja in prof. dr. Peter Stanković razpravljali o vzrokih, pojavnih oblikah in učinkih procesov kulturne retradicionalizacije. Pokazali so na širši kontekst teh procesov, to je politična in ekonomska restrukturacija v postsocializmu, ter na rabo oziroma zlorabo tradicij za nasprotovanje emancipatornim politikam in poglabljanje družbenih neenakosti.

Razpravo je Karmen Šterk začela z zastavljanjem po njenem ključnih vprašanj.

“Ali retradicionalizacija kot proces v Sloveniji je, ali je bolj odločna, hitrejša in škodlivejša kot je vselej bila in ali je nujno slaba?”

Retradicionalizacija po mnenju Petra Stankovića ni vračanje vsega, kar se je zgodilo v preteklosti. S tradicijo misli na otrodoksne skupnosti oziroma skupnosti z enim samim pogledom na svet, medtem ko mu modernost predstavlja prostor heterodoksije oziroma različnih pogledov na svet. Dosežki socializma se mu v tem smislu ne zdijo tradicija. Po njegovem je bilo to obdobje izrazit modernizacijski poriv za slovensko družbo, predvsem v vrednotnem in kulturnem smislu. In tako pravo nasprotje tradicije, ki se vrača in temelji na enem mišljenju, sumničavosti do drugačnosti, nestrpnosti do drugega, patriarhata in tako naprej.

“Retradicionalizacija v slovenski družbi obstaja, je slaba in je problem.”

Mitja Velikonja je diskusijo o retradicionalizaciji umestil v ideološke spremembe, ki so se zgodile v minulih 30 letih in so povezane s politično in ekonomsko restrukturalizacijo. Izpostavil je nujnost kontekstualizacije retradicionalizacije. Le tako lahko namreč odkrijemo dejanski vzrok, namen in doseg konkretnega sklicevanja na “tradicijo” v konkretnem času in prostoru. Retradicionalizacijo na kulturnem in ideološkem polju vidi kot odgovor za neoliberalizacijske procese na ekonomskem in političnem. Gre za razdružbeno stanje, za uničeno socialnost in za razkroj družbe. Vzrok za to je neoliberalizem. Do pojma retradicionalizacija pa je zadržan in predlaga drugačno poimenovanje za procese, ki smo jim priča:

“Po mojem mnenju je bolje govoriti o neotradicionalizaciji. Take tradicije nikoli ni bilo, nikoli ni obstajala. Je res iznanjdena v polnem pomenu besede. Ni regresija, ni povratek ampak pragmatična novost.”

Sociologinja Milica Antić Gaber je retradicionalizacijo analizirala z zornega kota spolov. Tradicija se ji ne zdi problematična, dokler se z njo ne začne utrjevati oziroma poglabljati različnih družbenih neenakosti. Zato nanjo ne gleda nujno kot na nekaj slabega. Socialistična tradicija je po njenem prineslal veliko dobrega za večjo enakost med spoli. Sklicevanje na tradicionalne vrednote je v povezavi s politikami enakosti spolov v Sloveniji problematično, opozicijski odnos med tradicionalnim in novim, današnjim in starim v družbi bi zato morali vedno razumeti v kontekstu vprašanj:

“Komu in kaj določeno novo ali tradicionalno prinaša, omogoča oziroma ohranja več pravičnosti, enakosti, dobrobiti – večim ali zgolj izbranim v družbi? Ali ustvarja ali ohranja določeno raven blaginje, ali jo izničuje? Ali se na ozadju tradicionalnih ali novih praks postavljajo prostori svobod, ali pa jo omejujemo, morda celo zapiramo oziroma odpravljamo?”

 


Glasovi svetov

1076 epizod


V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.

Dogajanje na področju kulture je simptom retradicionalizacije

30.10.2019


Retradicionalizacija je ideološki in kulturni odgovor na neoliberalistični razkroj družbe

Na okrogli mizi z naslovom »Retradicionalizacija vrednot ali reinvencija tradicije«, ki so jo pripravili ob 25. obletnici ustanovitve Katadre za kulturologijo na Fakulteti zia družbene vede Univerze v Ljubljani, so sociologinja prof. dr. Milica Antič Gaber, socialna antropologinja izr. prof. dr. Karmen Šterk ter kulturologa prof. dr. Mitja Velikonja in prof. dr. Peter Stanković razpravljali o vzrokih, pojavnih oblikah in učinkih procesov kulturne retradicionalizacije. Pokazali so na širši kontekst teh procesov, to je politična in ekonomska restrukturacija v postsocializmu, ter na rabo oziroma zlorabo tradicij za nasprotovanje emancipatornim politikam in poglabljanje družbenih neenakosti.

Razpravo je Karmen Šterk začela z zastavljanjem po njenem ključnih vprašanj.

“Ali retradicionalizacija kot proces v Sloveniji je, ali je bolj odločna, hitrejša in škodlivejša kot je vselej bila in ali je nujno slaba?”

Retradicionalizacija po mnenju Petra Stankovića ni vračanje vsega, kar se je zgodilo v preteklosti. S tradicijo misli na otrodoksne skupnosti oziroma skupnosti z enim samim pogledom na svet, medtem ko mu modernost predstavlja prostor heterodoksije oziroma različnih pogledov na svet. Dosežki socializma se mu v tem smislu ne zdijo tradicija. Po njegovem je bilo to obdobje izrazit modernizacijski poriv za slovensko družbo, predvsem v vrednotnem in kulturnem smislu. In tako pravo nasprotje tradicije, ki se vrača in temelji na enem mišljenju, sumničavosti do drugačnosti, nestrpnosti do drugega, patriarhata in tako naprej.

“Retradicionalizacija v slovenski družbi obstaja, je slaba in je problem.”

Mitja Velikonja je diskusijo o retradicionalizaciji umestil v ideološke spremembe, ki so se zgodile v minulih 30 letih in so povezane s politično in ekonomsko restrukturalizacijo. Izpostavil je nujnost kontekstualizacije retradicionalizacije. Le tako lahko namreč odkrijemo dejanski vzrok, namen in doseg konkretnega sklicevanja na “tradicijo” v konkretnem času in prostoru. Retradicionalizacijo na kulturnem in ideološkem polju vidi kot odgovor za neoliberalizacijske procese na ekonomskem in političnem. Gre za razdružbeno stanje, za uničeno socialnost in za razkroj družbe. Vzrok za to je neoliberalizem. Do pojma retradicionalizacija pa je zadržan in predlaga drugačno poimenovanje za procese, ki smo jim priča:

“Po mojem mnenju je bolje govoriti o neotradicionalizaciji. Take tradicije nikoli ni bilo, nikoli ni obstajala. Je res iznanjdena v polnem pomenu besede. Ni regresija, ni povratek ampak pragmatična novost.”

Sociologinja Milica Antić Gaber je retradicionalizacijo analizirala z zornega kota spolov. Tradicija se ji ne zdi problematična, dokler se z njo ne začne utrjevati oziroma poglabljati različnih družbenih neenakosti. Zato nanjo ne gleda nujno kot na nekaj slabega. Socialistična tradicija je po njenem prineslal veliko dobrega za večjo enakost med spoli. Sklicevanje na tradicionalne vrednote je v povezavi s politikami enakosti spolov v Sloveniji problematično, opozicijski odnos med tradicionalnim in novim, današnjim in starim v družbi bi zato morali vedno razumeti v kontekstu vprašanj:

“Komu in kaj določeno novo ali tradicionalno prinaša, omogoča oziroma ohranja več pravičnosti, enakosti, dobrobiti – večim ali zgolj izbranim v družbi? Ali ustvarja ali ohranja določeno raven blaginje, ali jo izničuje? Ali se na ozadju tradicionalnih ali novih praks postavljajo prostori svobod, ali pa jo omejujemo, morda celo zapiramo oziroma odpravljamo?”

 


18.09.2024

Mračni otok doktorja Moreauja: agresivna politika nadzorovanja rojstev

Asimetrija: metropola in departma, prepovedi splavov in kontracepcije, prisilni splavi in sterilizacije V oddaji Glasovi svetov bomo v pogovoru izhajali iz vsebine knjige Maternica, kapitalizem, rasizacija, feminizem, v kateri avtorica Francoise Verges v študiji primera nezakonitih, zlorabljajočih, kriminalnih praks na telesih žensk v francoskem departmaju Reunion v 70. letih prejšnjega stoletja, pokaže na prikrito ohranjanje rasistično - kolonialnih odnosov, ki se utemeljujejo na podlagi razrednega in rasnega razlikovanja. Z njimi naj bi reševali demografske zagate, prenaseljenost, zato francoske oblasti uporabljajo zavajajoče besednjake o dohitevanju ravni življenja v Evropi, v resnici pa ti predeli ostanejo v podrazvitem stanju. Ali za obstoj zločinskih praks ostajajo slepa tudi metropolitanska feministična gibanja? Magda Tušar se v oddaji Glasovi pogovarja z Blažem Gselmanom, ki ne napisal spremno besedo h knjigi in prevajalko Saro Fabjan.


05.09.2024

Interspolnost - med biomedicino in identiteto

Letošnje olimpijske igre v Parizu so poleg pogovorov o športnih dosežkih najboljših na svetu razkrile tudi težave, ki jih imamo z razumevanjem spola. Pestrost teles je zelo velika, v športu so od nekdaj specifične telesne predispozicije prednost. Potem ko so v preteklosti že prespraševali spol nekaterih atletinj, ki so jim ob rojstvu pripisali ženski spol, ki so odraščale kot dekleta in so vse življenje tekmovale v ženski kategoriji, se je poleti to zgodilo v boksu. Kdaj so telesne predispozicije konkurenčna prednost, ker prestopijo mejo spola, kaj sploh določa biološki spol, kako je znanost ta znanja nadgrajevala in kako se kot družba spopadamo s temi spremembami vedenja? To na Inštuitutu za biomedicinsko etiko in zgodovino medicine v Zürichu raziskuje dr. Martin Gramc, z njim se je pogovarjala Urška Henigman.


04.09.2024

Ob začetku šole sprejmimo vsa otrokova čustva

V tokratni oddaji Glasovi svetov bomo spregovorili o negativnih čustvih, ki prevzemajo otroke ob začetku šolskega leta , o družbenem konstruktu, da vsi otroci z veseljem hodijo v šolo ter o načinih, kako otroke pripraviti na soočanje s pritiski, ki jih doživljajo v šoli. In še: kako vplivajo socialno ekonomske razlike na otroke v šoli in kako uskladiti pričakovanja glede uspeha ter nabiranja socialnih veščin. Gostja oddaje je Ivana Gradišnik iz Familylaba.


28.08.2024

Katoliška cerkev v socialistični Jugoslaviji: od konflikta do kompromisa

O zelo spreminjajočem se položaju Katoliške cerkve v Jugoslaviji - od prvih povojnih let, ko so v šolah še poučevali verouk, pa do represije in prepovedi cele vrste dejavnosti ter kasnejše presenetljive zunanjepolitične otoplitve med Vatikanom in Beogradom, ki je spodbudila tudi iskanje kompromisa znotraj države


20.08.2024

Zakaj duševnih težav ni mogoče pozdraviti samo s tabletami?

Biomedicinski model obravnava duševne težave predvsem kot biološka oziroma fiziološka stanja – enako torej kot telesne bolezni. Biopsihosocialni prostop je veliko bolj celosten.


14.08.2024

»Kafka sicer ni bil optimist, ampak tudi ni bil človek strtega duha. Tak človek pač ne bi mogel pisati.«

Od kod prihajajo občutki krivde, odtujenosti, jalovosti in nesmisla, ki tako temeljito prežemajo romane in kratke zgodbe Franza Kafke, da je njegov priimek navsezadnje postal nekakšen sinonim za moderno dojemanje sveta?


02.08.2024

Medijska (ne)pismenost v ekonomiji pozornosti

Medijska krajina se je v preteklih letih izjemno spremenila. Tradicionalni množični mediji – tisk, radio in televizija že dolgo nimajo več monopola nad informacijami. Če je bil svetovni splet na začetku čudežni prostor, v katerega smo prelili vse znanje tega sveta in nam je na voljo kjerkoli in kadarkoli, je danes situacija povsem drugačna. To znanje je sicer še vedno tam in se posodablja ter dopolnjuje, je pa pogosto za zidovi, prek katerih se v ekonomiji pozornosti povzpne redkokdo. Kaj so resnične informacije, kateri so kredibilni viri, kakšno vsebino je napisal človek in kakšno umetna inteligenca, kdaj algoritem polarizira in radikalizira, komu in čemu zaupati? Kako medijske pismenosti naučiti mlade, tako imenovane digitalne domorodce, ki so se rodili v digitaliziran vsakdan? O tem s tokratnim sogovornikom. To je Domen Savič, direktor zavoda Državljan D, ki deluje na področjih zagovorništva in človekovih pravic v informacijski družbi ter kritične medijske drže. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.


31.07.2024

Tudi znanost in literatura sta odgovorni za širjenje psevdovednosti o kulturno drugem

Številne so podlage, ki omogočajo hierarhiziranje najrazličnejših skupin ljudi, nacij, kultur in povsem konkretnih posameznikov.


24.07.2024

Rasputin, sveti hudič ruske zgodovine

Sibirski kmet zloveščega videza, ki je postal nekakšen duhovni učitelj zadnjemu ruskemu vladarskemu paru, naj bi imel poguben vpliv na politiko carja Nikolaja II., s čimer naj bi bistveno pripomogel k padcu dinastije Romanovih. Pa je to res?


17.07.2024

Moderni Iran, država raznolike družbe in monolitnih oblastnih aparatov

Ob delu Veliki Iran italijanskega novinarja Giuseppeja Acconcie govorimo o burni zgodovini heterogene iranske civilne družbe, ki se je začela razvijati na koncu 19. stoletja in ostaja še kako živa tudi po stoletju centralizirane vladavine šahov in kasneje ajatol


09.07.2024

»Osnovni izziv v družinski medicini je vedno isti – kako poskrbeti za ljudi, ki ti zaupajo svoje zdravje.«

Ali je v Sloveniji še mogoč pogovor o uspehih medicinske stroke, ne da bi se dotaknili velikih težav, s katerimi se spopada naš javni zdravstveni sistem?


03.07.2024

Fosilni kapital

V nasprotju z uveljavljenimi predstavami se industrijska revolucija ni začela z uporabo fosilnih goriv. Nasprotno, prve angleške in škotske tovarne so dolgo izkoriščale obnovljivo moč vode in zgodnji industrialci niso bili niti malo naklonjeni visokim stroškom premoga, ki je poganjal prve parne stroje. Kateri dejavniki so torej na koncu prevladali in sprožili vsesplošni prehod na premog? In kaj nam ta spoznanja lahko ponudijo danes, ko se, večinoma neuspešno, trudimo opustiti fosilne vire energije?


21.06.2024

Znan(ost) na TikToku

Mladi se informirajo na družbenih medijih, kjer jih nagovarjajo vplivnice in vplivneži. Kdo so in kaj objavljajo?


19.06.2024

Z vidika biogeografije Koreja in Tajska nista na istem kontinentu

Če na naš planet pogledamo z očmi biogeografije, discipline, ki preučuje razširjenost vrst in ekosistemov v geografskem prostoru ter geološkem času, ugotovimo, da celine niso razporejene tako, kot smo se učili pri zemljepisu


12.06.2024

Trajnostno oživljanje kulturne dediščine

V tokratni oddaji Glasovi svetov predstavljamo raziskovalni projekt HEI-Transform, ki je nastal v sodelovanju treh največjih slovenskih univerz, ZRC SAZU, Urbanističnega inštituta in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Projekt je namenjen trajnostnemu oživljanju opuščene nepremične kulturne dediščine in bo, tako upajo raziskovalci, pripomogel k bolj premišljeni revitalizaciji kulturne dediščine. V oddaji je sodeloval Dr. Miloš Kosec s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pripravlil pa jo je Miha Žorž.


04.06.2024

Kirurški robot v ljubljanskem Kliničnem centru je v pogonu od jutra do večera

Trije vrhunski strokovnjaki o izzivih robotske kirurgije


29.05.2024

Tisočletni zven violine

Ko je pred časom odjeknila vest, da so ob obnovi kalov v Čadrgu odkrili 6500 let stare jelke, je marsikdo zastrigel z ušesi. Eden od njih je bil tudi mojster goslar Daniel Musek iz Škofje Loke. V "čudežu iz Čadrga" je prepoznal edinstveno priložnost, da preizkusi les in ga uporabi za izdelavo vrhunskih solističnih godal. Prva violina naj bi bila nared prihodnje leto. Z Danielom Muskom se je za Glasove svetov pogovarjal Miha Žorž


22.05.2024

»Sovjetska birokracija je delavsko ideologijo uporabljala cinično in jo s tem zagabila samemu delavstvu«

Kakšni sta bili država in družba, ki ju je Stalin ustvaril v treh desetletjih, ko je gospodaril v Kremlju?


15.05.2024

Grčija med sanjami o antični veličini in pretresi moderne dobe

Ob knjigi Kratka zgodovina Grčije britanskega zgodovinarja Richarda Clogga govorimo o burnih 200 letih obstoja moderne Grške države, zaznamovane z idejo o lastni veličastni preteklosti in vse prevečkrat soočene s kruto realnostjo vojn, notranjih napetosti, preseljevanj, gopodarskih kriz in podrejenosti večjim geopolitičnim silam


06.05.2024

Od umetne inteligence do umetne intimnosti

Digitalizacija je spremenila marsikaj, tudi človeško intimo, odnos do telesa in do seksualnosti. Medtem ko smo v vse tesnejšem odnosu z umetno inteligenco, se krepi umetna intimnost. Zanimiv fenomen je popularizacija platforme Only fans med študentsko populacijo – prodajanje lastnega telesa prek spleta kot oblika študentskega dela. To je raziskala sociologinja in antropologinja Živa Gornik. Z njo se je pogovarjala Urška Henigman.


Stran 1 od 54
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov