Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj nam erotični in celo pornografski napisi z zidov pompejskih ruševin povedo o pogovorni latinščini, kulturi vsakdanjega življenja in stopnji pismenosti v zgodnji cesarski dobi?
Jeseni leta 79 po Kristusu je v južni Italiji, v zaledju Neapeljskega zaliva izbruhnil Vezuv in v dveh dneh pod 4 do 6 metrov debelo plastjo ognjeniškega pepela in kamenja pokopal številne rimske naselbine, med drugim Herculaneum, Oplontis in Stabiae pa tudi daleč največje in najbogatejše mesto na območju, Pompeje. In čeprav je vulkanski izbruh zelo natančno popisal eden najpomembnejših rimskih pisateljev zgodnje cesarske dobe, Plinij mlajši, ki je bil osebno priča katastrofi, je bila lokacija, kjer so stali Pompeji, v počasnem teku stoletij pozabljena, dokler ruševin tega rimskega mesta niso po naključju odkrili ob koncu 16. stoletja.
Od takrat pa do danes so arheologi odkopali dobršen del Pompejev in pokazalo se je, da je Vezuv v pičlih 48 urah sicer res uničil mesto, a da ga je uničil bistveno manj temeljito, kakor se je v toku burne zgodovine zgodilo z večino drugih rimskih naselbin. Če namreč v arheoloških najdiščih od britanskega Yorka do sirske Palmire ali pa od maroškega Volubilisa do, zakaj pa ne, naše Emone najdemo predvsem ostanke monumentalnih kamnitih zgradb, je podoba, ki nam jo razkrivajo Pompeji, povsem drugačna. Vulkanski pepel je namreč mesto obdal kakor jantarna smola žuželko in tako proti vsem pričakovanjem ohranil razmeroma zlahka berljive sledove vsakdanjega življenja v urbanem okolju – in to v času, ko je bila rimska civilizacija najbrž na svojem vrhuncu. Če torej hočemo izvedeti kaj več o rimskih gostilnah s hitro hrano, o notranji opremi stanovanj ali o ureditvi prometa na živahnih mestnih ulicah, nam bodo Pompeji dali nenavadno zgovorne odgovore.
Še bolj nenavadno pa je, da Pompeji niso zlata jama le za tiste zgodovinarje, ki si prizadevajo rekonstruirati kulturo vsakdanjega življenja v širšem sredozemskem bazenu v prvem stoletju našega štetja, temveč tudi za jezikoslovce oziroma filologe. Več tisoč tamkajšnjih grafitov, vpraskanih na fasade poslopij javnega in zasebnega značaja, nam pač omogoča stik s pogovorno latinščino navadnih ljudi, ki se je, kakor si lahko mislimo, precej razlikovala od umetelne govorice vrhunskih izobražencev, katerih dela so se nam sicer ohranila. In prav tem grafitom se posvečamo v tokratnih Glasovih svetov, ko pred mikrofonom gostimo klasičnega filologa in zgodovinarja dr. Gregorja Pobežina, raziskovalca na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in predavatelja na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Naš gost je namreč z intrigantnim predavanjem o grafitih, ki jih najdemo v Pompejih, predvsem o tistih z erotično ali celo pornografsko vsebino, konec maja 2021 nastopil Grošljevem simpoziju, ki vse bolj postaja osrednje srečanje naših strokovnjakov za grško-rimsko antiko.
1061 epizod
V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.
Kaj nam erotični in celo pornografski napisi z zidov pompejskih ruševin povedo o pogovorni latinščini, kulturi vsakdanjega življenja in stopnji pismenosti v zgodnji cesarski dobi?
Jeseni leta 79 po Kristusu je v južni Italiji, v zaledju Neapeljskega zaliva izbruhnil Vezuv in v dveh dneh pod 4 do 6 metrov debelo plastjo ognjeniškega pepela in kamenja pokopal številne rimske naselbine, med drugim Herculaneum, Oplontis in Stabiae pa tudi daleč največje in najbogatejše mesto na območju, Pompeje. In čeprav je vulkanski izbruh zelo natančno popisal eden najpomembnejših rimskih pisateljev zgodnje cesarske dobe, Plinij mlajši, ki je bil osebno priča katastrofi, je bila lokacija, kjer so stali Pompeji, v počasnem teku stoletij pozabljena, dokler ruševin tega rimskega mesta niso po naključju odkrili ob koncu 16. stoletja.
Od takrat pa do danes so arheologi odkopali dobršen del Pompejev in pokazalo se je, da je Vezuv v pičlih 48 urah sicer res uničil mesto, a da ga je uničil bistveno manj temeljito, kakor se je v toku burne zgodovine zgodilo z večino drugih rimskih naselbin. Če namreč v arheoloških najdiščih od britanskega Yorka do sirske Palmire ali pa od maroškega Volubilisa do, zakaj pa ne, naše Emone najdemo predvsem ostanke monumentalnih kamnitih zgradb, je podoba, ki nam jo razkrivajo Pompeji, povsem drugačna. Vulkanski pepel je namreč mesto obdal kakor jantarna smola žuželko in tako proti vsem pričakovanjem ohranil razmeroma zlahka berljive sledove vsakdanjega življenja v urbanem okolju – in to v času, ko je bila rimska civilizacija najbrž na svojem vrhuncu. Če torej hočemo izvedeti kaj več o rimskih gostilnah s hitro hrano, o notranji opremi stanovanj ali o ureditvi prometa na živahnih mestnih ulicah, nam bodo Pompeji dali nenavadno zgovorne odgovore.
Še bolj nenavadno pa je, da Pompeji niso zlata jama le za tiste zgodovinarje, ki si prizadevajo rekonstruirati kulturo vsakdanjega življenja v širšem sredozemskem bazenu v prvem stoletju našega štetja, temveč tudi za jezikoslovce oziroma filologe. Več tisoč tamkajšnjih grafitov, vpraskanih na fasade poslopij javnega in zasebnega značaja, nam pač omogoča stik s pogovorno latinščino navadnih ljudi, ki se je, kakor si lahko mislimo, precej razlikovala od umetelne govorice vrhunskih izobražencev, katerih dela so se nam sicer ohranila. In prav tem grafitom se posvečamo v tokratnih Glasovih svetov, ko pred mikrofonom gostimo klasičnega filologa in zgodovinarja dr. Gregorja Pobežina, raziskovalca na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in predavatelja na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Naš gost je namreč z intrigantnim predavanjem o grafitih, ki jih najdemo v Pompejih, predvsem o tistih z erotično ali celo pornografsko vsebino, konec maja 2021 nastopil Grošljevem simpoziju, ki vse bolj postaja osrednje srečanje naših strokovnjakov za grško-rimsko antiko.
Ob začetku svetovnega prvenstva v nogometu bodo tudi tokratni Glasovi svetov v znamenju bržčas najpopularnejšega športa na svetu. Na prvi pogled v nogometu seveda največ štejejo goli, zmage in osvojene lovorike. A v igri, ki je – gledano globalno – vredna skoraj 500 milijard dolarjev, so uspehi posameznih moštev v primerjavi s posli, ki potekajo vsak dan, slej ko prej le sekundarnega pomena. Potem pa je tu še sociološka dimenzija nogometa – vsaj od časov Peleja dalje najboljši igralci in številna moštva po vsem svetu igrajo nemajhno vlogo v kontekstu izgradnje identitet posameznikov, lokalnih skupnosti in celo narodov. Prav ta dva aspekta sodobnega nogometa pa bomo pretresali v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Nasilje v družini je globalni in univerzalni družbeni pojav. Je tudi politični problem z daljnosežnimi posledicami. Bolj kot nasilje potiskamo v zasebnost, manj govorimo o njem. Tako ostaja sprejemljivo in legitimno. Aktualni podatki o nasilju v družini v Sloveniji so zaskrbljujoči, trendi pa ne nakazujejo bistvenega izboljšanja. Mednarodna zakonodaja je sicer igrala pomembno vlogo pri razumevanju nasilja v družini, vendar je v Sloveniji prišlo dokaj pozno do spoznanja, da se je treba z nasiljem kot s prevladujočim splošnim pojavom ukvarjati na nacionalni ravni. Skupina priznanih slovenskih znanstvenic je združila moči in pripravila prvi zbornik o tem pojavu v Sloveniji. V oddaji Glasovi svetov je vsaka izmed njih predstavila en znanstveni vidik tega pojava. Avtorica oddaje Martina Černe.
V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.
Ko je leta 1917 na razstavi neodvisnih umetnikov v New Yorku Marcel Duchamp kot umetniško delo predstavil narobe obrnjen pisoar, imenovan Fontana, ta njegov provokativni umetniški poseg ni naletel na široko razumevanje. Duchamp je z njim neposredno postavil pod vprašanj vzvišeno vlogo umetnosti in umetnika. Toda v desetletjih po drugi svetovni vojni je Duchampovo razumevanje vloge umetnosti, ki naj ne bi bila zgolj estetska, ampak bi morala nagovarjati predvsem s svojo idejo, močno vplivalo na nadaljnji razvoj umetnosti. V tej luči tudi ni presenetljivo, da je prav Fontana obveljala za najvplivnejše umetniško delo 20. stoletja. Marcelu Duchampu smo se posvetili v tokratni oddaji Glasovi svetov.
V luči bližajočega se svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji smo oddajo posvetili pomenu športa v slovenski narodni skupnosti v Italiji in na avstrijskem Koroškem. Šport ima namreč v zamejskih društvih zelo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenstva, prispeva pa tudi k povezovanju med mladimi iz različnih kulturnih okolij, saj se s športnimi dejavnostmi ukvarja veliko otrok in mladostnikov.
Revolucijo se da začeti tudi z eno samo slamico, je bil prepričan Masanobu Fukuoka, japonski mikrobiolog in agronom, ki se je po drugi svetovni vojni preusmeril v naravno kmetovanje in postal eden začetnikov ekološkega kmetijstva v svetu. Njegov pristop h kmetovanju temelji na njegovi filozofiji, da je narava popolna sama po sebi, največjo težavo sodobnega sveta pa predstavlja človek s svojim prizadevanjem, da bi jo izboljšal, presegel in si jo podredil. Fukuokovo najbolj znano in vplivno delo je nedvomno Revolucija ena slamice, ki je izšlo že daljnega leta 1975, letos pa smo ga dobili tudi v slovenskem prevodu, neposredno iz japonščine. Zelenemu revolucionarju s Šikokuja smo se posvetili v oddaji Glasovi svetov.
V Italiji se že več kot pol stoletja z državnim praznikom spominjajo 25. aprila 1945 kot simbola osvoboditve izpod nacifašizma, v Sloveniji pa 27. aprila 1941 kot začetka boja proti okupatorju. Avstrijo kot novo državo so zavezniki ustanovili šele deset let po koncu vojne. Kako o teh razlikah ter o pomenu spomina na rezultate 2. svetovne vojne razmišljajo zgodovinarji in mladi rojaki v Avstriji, Italiji in pri nas? To je temeljni poudarek v oddaji, katere povod so aktualni državni prazniki v Italiji in Sloveniji...
Zbiranje fosilov ima na Slovenskem pestro zgodovino, v kateri so pomembno vlogo imeli ljubiteljski zbiralci. Nekateri od njih tudi danes prihajajo do izjemnih odkritij, ki v sodelovanju s strokovnjaki, ki se s paleontologijo ukvarjajo profesionalno, zbudijo celo pozornost svetovne javnosti. V oddaji smo obiskali Vilija Rakovca, ki ima v Kranju eno najpomembnejših ljubiteljskih zbirk fosilov in mineralov, dr. Ireno Debeljak, mag. Matija Križnarja in dr. Luka Galeta, ki fosilne ostanke preučujejo v okviru svojega raziskovalnega dela ter kamnoseka Jerneja Bortolata. Njihovo delo je zelo različno, a podobno v tem, da cenijo starodavne sledove življenj iz preteklosti.
V oddaji Glasovi svetov bomo podrobneje predstavili elektroporacijo, sodobno metodo, ki se je že izkazala pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj, raziskave pa odpirajo možnost njene uporabe tudi na področju kirurgije, infektologije in imunologije. Več pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Maligno spremenjeno kožno znamenje/ NationalInstituteOfHealth, USA/ WikimediaCommons
V času, ko so dnevne novice iz Rusije tako pomembne, bo tudi v Glasovih svetov zazvenela ruska tema. Historična, pa vendarle aktualna. Po Natašinem plesu in Šepetalcih je namreč v prevodu slovenskemu bralcu zdaj dostopna še Tragedija ljudstva – ruska revolucija od leta 1891 do 1924 znamenitega in za mnoge tudi kontroverznega britanskega zgodovinarja Orlanda Figesa. S to knjigo je Figes leta 1996 pravzaprav mednarodno zaslovel, pa čeprav je še pred tem izdal svoje prvo veliko delo, poglobljeno študijo ruskega kmetstva v času državljanske vojne. S prevajalcem Matejem Venierom se je pogovarjal Andrej Stopar.
V času, ko so dnevne novice iz Rusije tako pomembne, bo tudi v Glasovih svetov zazvenela ruska tema. Historična, pa vendarle aktualna. Po Natašinem plesu in Šepetalcih je namreč v prevodu slovenskemu bralcu zdaj dostopna še Tragedija ljudstva – ruska revolucija od leta 1891 do 1924 znamenitega in za mnoge tudi kontroverznega britanskega zgodovinarja Orlanda Figesa. S to knjigo je Figes leta 1996 pravzaprav mednarodno zaslovel, pa čeprav je še pred tem izdal svoje prvo veliko delo, poglobljeno študijo ruskega kmetstva v času državljanske vojne. S prevajalcem Matejem Venierom se je pogovarjal Andrej Stopar.
Tema tokratne oddaje je glasbeno šolstvo, ki je ponekod v zamejstvu soočeno s težavami, kot so nezadostno financiranje, pomanjkanje slovensko govorečih učiteljev in neustrezni prostori za poučevanje.
V oddaji Glasovi svetov smo obiskali Oddelek za entomologijo Nacionalnega inštituta za biologijo. Strokovnjaki so nam predstavili svoje raziskovalno delo s področja komunikacije žuželk. Naj izpostavimo le nekaj zanimivih utrinkov: kako so s prisluškovanjem ob reki Dragonji odkrili povsem novo vrsto žuželk, kaj z laserji posnamejo v gozdu in kako komunikacijo motijo pesticidi. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Fir0002/ Flagstaffotos, Wikimedia Commons
Rabindranath Tagore je pri nas in v svetu poznan kot najpomembnejši indijski moderni pesnik. Toda kljub svetovni slavi, ki ga je doletela, ko je pred 100 leti prejel Nobelovo nagrado za literaturo, večji del njegovega izredno obsežnega književnega opusa ni dobro poznan. Še manj je v svetu znan kot slikar in skladatelj. Vsekakor pa je bil Tagore ključna osebnost t.i. bengalske renesanse, kulturnega razcveta, ki je v 2. polovici 19. stol. med drugim postavilo temelje modernemu bengalskemu jeziku. Kot zavzet humanist si je vztrajno prizadeval za medkulturni dialog, v katerem lahko vsakdo prispeva svoje poglede na ustvarjanje skupnega in predvsem pluralnega sveta, ter veliko svojih moči vložil v pedagoško delo.
Zadnja desetletja smo se pritoževali nad zaraščanjem slovenske krajine, po zadnji ujmi z žledom pa se sprašujemo, kako čim več gozda ohraniti in obnoviti. V oddaji predstavljamo življenje gozdarskega strokovnjaka Avgusta Kafola, ki je načrtno pogozdoval Kras s črnim borom. Pogozdovanje Krasa je bil drzen in daljnosežen projekt, pri katerem so se pokazale Kafolove odlike, saj ni bil le izobraženec, ampak tudi velik praktik. Poiskali smo njegovo vnukinjo Alenko Kafol in gozdarje, ki danes skrbijo za kraške gozdove. Branka Gasparič vodi sežansko enoto Zavoda za gozdove Slovenije, prof. dr. Robert Brus pa je prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V oddaji razmišljata tudi o tem, kaj se lahko naučimo iz velikih projektov v gozdarstvu in kaj vse je vplivalo na to, da slovenski gozdovi niso naključno takšni, kot so danes. Pripravil Matic Jerman.
Dr. Robert Lustig je ameriški endokrinolog in pediater. Na kalifornijski univerzi v San Franciscu preučuje otroško debelost in učinke sladkorja na osrednje živčevje in metabolizem. Lustig je zbudil pozornost javnosti predvsem s svojimi ugotovitvami, da ima fruktoza, če jo uživamo v prevelikih količinah, lahko resne učinke na zdravje ljudi, predvsem otrok. Njegova znanstvena odkritja o pogubnih posledicah sodobne prehrane so zdaj izšla tudi v slovenskem prevodu knjige Mastna laž ali grenka resnica o sladkorju. O tej temi smo razmišljali v oddaji Glasovi svetov z nekaterimi slovenskimi strokovnjaki: dr. Tino Sentočnik, prof. dr. Tadejem Battelinom in prof. dr. Natašo Fidler Mis. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
V tokratnih Glasovih svetov bomo s sogovorniki predstavili nastajanje in ozadja dokumentarne serije Tv Slovenija Slovenci in 1. svetovna vojna 1914 - 1918. Pred mikrofon smo povabili režiserja, soscenarista in urednika Valentina Pečenka, scenarista mag. Marka Štepca in skladatelja Janija Goloba.
Ljudje smo si med seboj različni. Vse bolj pa se kaže, da so te razlike razvidne tudi v načinu, kako so organizirani naši možgani in kako pravzaprav obdelujejo informacije. Če je v javnosti še vedno uveljavljeno prepričanje, da je določene razlike mogoče pojasniti s tem, da nekateri ljudje bolj uporabljajo levo in drugi desno polovico možganov, pa je danes ta več desetletij stara predstava o delitvi dela že dodobra zastarela. S pomočjo najnovejših metod slikanja možganov, se kažejo novi, mnogo bolj zapleteni vzorci delovanja našega osrednjega nadzornega organa. Kaj vse danes razkrivajo naše glave nevroznanstvenikom in kakšna nova vprašanja se tu odpirajo, smo se v oddaji Glasovi svetov pogovarjali z nevrologom dr. Blažem Koritnikom, s psihologom dr. Grego Repovšem in s filozofinjo dr. Olgo Markič. Foto: Nevron, vir: Wikipedia.
Homerjev junaški ep Iliada privlači in vznemirja že vse od svojega nastanka. V njem tudi današnje generacije zaznajo veliko sporočilno vrednost; odpira pa tudi vprašanja, ki vznemirjajo bralce in strokovnjake. Na nekatera bomo odgovorili v današnji oddaji Glasovi svetov. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Wikimedia Commons
Pred dobrimi 60leti se je Simone de Beauvoir, takrat že znana pariška intelektualka odločila, da napiše knjigo o ženski. Ta knjiga, ki ji je dala pomenljiv naslov, Drugi spol, je postala ena najbolj kontroverznih knjig stoletja. Če bi sestavljali katalog desetih knjig, ki so pretresle dvajseto stoletje, bi jo morali zagotovo postaviti zelo visoko. V slovenskem prevodu je izšla šele leta 1999. Lani pa smo dočakali njen dolgo pričakovani ponatis. V oddaji Glasovi svetov smo tokrat spregovorili o položaju t.i. Drugega spola, o Simone de Beauvoir in o tem kje smo dobrih 60 let po izidu tega prelomnega dela, ki je aktualno še danes. Naša sogovornica je bila prof. dr. Eva D. Bahovec iz Filozofske fakultete v Ljubljani. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Neveljaven email naslov