Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Miti in tabuji o ženskih spolovilih porajajo škodljive prakse

17.10.2023

So estetski posegi na vulvi v isti kategoriji kot pohabljanje ali rezanje ženskih spolovil?

V Rotterdamu je letos potekal kongres Evropskega združenja za spolno medicino, na katerem so številne strokovnjakinje in strokovnjaki seksologije in spolne medicine predstavljali aktualno dogajanje v svojih državah in na svojih strokovnih področjih. Med okroglimi mizami, ki so pritegnile pozornost, je bila tista o estetski kirurgiji ženskih spolovil. Slišali smo lahko, kakšni posegi obstajajo in kako se izvajajo, po predstavitvi pa se je vnela razgreta razprava o tem, kdaj, zakaj in kako opraviti himenoplastiko – rekonstrukcijo deviške kožice. Takrat je našo pozornost pritegnila kirurginja Jasmine Abdulcadir, ki je predsedovala temu panelu. Turškega kirurga, ki je trdil, da s temi operacijami pogosto pomaga ženskam in njihovim družinam, je namreč vprašala, katerim kirurškim priporočilom sledi? Takšna operacija namreč ne more biti izvedena po medicinskih standardih, ker jih ni, ne obstajajo, pogosto pa povzroči poškodbe vulve in vagine in izjemno vpliva na seksualno življenje teh žensk. Z Jasmine Abdulcadir smo se dogovorili za daljši intervju, ki smo ga po kongresu posneli na daljavo. Ker gre za tematiko, ki jo spremljajo številne polemike in razprave, na spletu poleg oddaje s prevodi, ki smo jo predvajali v etru, objavljamo tudi izvorni intervju v angleščini, da se ne bi kaj slučajno izgubilo s prevodom.


Glasovi svetov

1047 epizod


V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.

Miti in tabuji o ženskih spolovilih porajajo škodljive prakse

17.10.2023

So estetski posegi na vulvi v isti kategoriji kot pohabljanje ali rezanje ženskih spolovil?

V Rotterdamu je letos potekal kongres Evropskega združenja za spolno medicino, na katerem so številne strokovnjakinje in strokovnjaki seksologije in spolne medicine predstavljali aktualno dogajanje v svojih državah in na svojih strokovnih področjih. Med okroglimi mizami, ki so pritegnile pozornost, je bila tista o estetski kirurgiji ženskih spolovil. Slišali smo lahko, kakšni posegi obstajajo in kako se izvajajo, po predstavitvi pa se je vnela razgreta razprava o tem, kdaj, zakaj in kako opraviti himenoplastiko – rekonstrukcijo deviške kožice. Takrat je našo pozornost pritegnila kirurginja Jasmine Abdulcadir, ki je predsedovala temu panelu. Turškega kirurga, ki je trdil, da s temi operacijami pogosto pomaga ženskam in njihovim družinam, je namreč vprašala, katerim kirurškim priporočilom sledi? Takšna operacija namreč ne more biti izvedena po medicinskih standardih, ker jih ni, ne obstajajo, pogosto pa povzroči poškodbe vulve in vagine in izjemno vpliva na seksualno življenje teh žensk. Z Jasmine Abdulcadir smo se dogovorili za daljši intervju, ki smo ga po kongresu posneli na daljavo. Ker gre za tematiko, ki jo spremljajo številne polemike in razprave, na spletu poleg oddaje s prevodi, ki smo jo predvajali v etru, objavljamo tudi izvorni intervju v angleščini, da se ne bi kaj slučajno izgubilo s prevodom.


28.02.2024

S krvjo oškropljeni zakladi v muzejskih vitrinah

Če muzeji hranijo beninske brone in druge osupljive artefakte, ki so jih Evropejci naropali na brutalnih kolonialnih ekspedicijah po Afriki, mar to pomeni, da so naši templji civilizacije pravzaprav templji barbarstva?


14.02.2024

Ko nezavedno pokliče materinščino

Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.


14.02.2024

Se v Indiji rojeva nov, hindujski tip fašizma?

Slovita indijska pisateljica Arundhati Roy v esejih, ki jih je zbrala v knjigi Azadi in ki so pred nedavnim izšli v slovenskem prevodu, izrisuje resnično zagatno sliko družbeno-političnih razmer v svoji domovini


07.02.2024

Modernizem in maj ’68 ali kako z jezikovno igro spremeniti svet

Zakaj so si študentje protestniki s konca šestdesetih za svoj umetnostni izraz izbrali modernizem, ki je bil takrat star že pol stoletja? Kaj je to pomenilo za njihova revolucionarna prizadevanja in kaj za zgodovino umetnosti?


30.01.2024

Nove oblike dela ljudi izčrpavajo

Človek se vpraša, kakšno vlogo ima v življenju delo


24.01.2024

Bogovi, junaki in pošasti slovanske mitologije

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.


17.01.2024

»Grofje Celjski so bili milijonarji v svojem času«

Grofje Celjski so imeli na svojem vrhuncu v lasti 12 mest, 30 trgov in kar 125 gradov. Toda: kdo so bili ljudje, ki so orjaško premoženj plemičev iz mesta ob Savinji v resnici upravljali?


10.01.2024

Bi bila družba, v kateri bi imeli vsi enake možnosti, v resnici distopična?

O protislovjih meritokratične družbe, kot jih razriva satirična distopija znamenitega sociologa Michaela Younga, v kateri prav vsakdo v družbi zaseda mesto, ki mu pripada po sposobnostih in trudu


03.01.2024

Brez nagobčnika že od 1969

Radio Študent neprekinjeno deluje že od leta 1969. V več kot petdesetih letih delovanja je presegel vlogo študentskega ali skupnostnega medija ter v različnih obdobjih občutno krojil slovenski medijski prostor. Zgodovina te nekonvencionalne radijske postaje je sedaj popisana v knjigi, ki je izšla tik pred novim letom. O pomenu Radia Študent bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravlja Miha Žorž.


20.12.2023

Instagram in X mladoletne v Sloveniji kljub prepovedi ciljata s škodljivimi vsebinami

Intervju z raziskovalko dr. Rys Farthing, direktorico raziskovanja in politik pri Reset Tech


20.12.2023

Kako smo Slovenci čez noč zasovražili Habsburžane

Zelo hitro po njenem razpadu smo Slovenci začeli na Avstro-Ogrsko gledati kot na »ječo narodov«, na zadnje vladajoče Habsburžane pa bolj ali manj kot na tuje vladarje, ki nam niso dopustili samobitnega narodnega razvoja. V 20-ih letih preteklega stoletja na primer v našem časopisju lahko zasledimo množico oznak, kot so »država mačeha«, »gnila habsburška dinastija, ki sedi na tilniku slovenskega naroda«, še nekaj let prej poveličevani Franc Jožef pa je opisan kot »habsburška zalega« in celo »eden največjih morilcev človeštva«. Kako in zakaj se je pri Slovencih, ki so, dokler je še obstajala, veljali za ene najbolj zvestih podanikov avstrijske monarhije in njene vladarske rodbine, odnos do Habsburžanov in njihovega vladanja tako korenito spremenil? Ter kako se je ta odnos razvijal v nadaljevanju 20. stoletja, ko so Habsburžani že dokončno izgubili prestol, vendar pa so kot posamezniki z Ottom von Habsburgom na čelu vendarle še imeli nekaj vpliva v evropskem političnem prostoru? To so nekatera od vprašanj, ki jih v nedavno izdani knjigi z naslovom V prah strti prestol: slovensko dojemanje habsburške dinastije v postimperialni dobi obravnava današnji gost oddaje Glasovi svetov, zgodovinar z mariborske Filozofske fakultete in ZRC Sazu dr. Andrej Rahten. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Zadnji habsburški vladar Karel z ženo Zito in sinom Ottom na kronanju v Budimpešti leta 1916, Wikipedija, javna last


13.12.2023

Kako je s Triglava videti Fujiyama?

Zgodovina slovenskega seznanjanja z Japonsko je zgodba o osupljivo hitrem napredovanju in poglabljanju globalizacije, ki pa vendar nikoli ne poteka premočrtno, saj jo spremljajo tudi predsodki in nerazumevanje


06.12.2023

Zavod APIS: Umetnost za pozitivno družbeno spremembo

Kakšna je umetnost za pozitivno družbeno spremembo? S tem se ukvarjajo v Zavodu APIS, kjer se posvečajo raziskovanju vprašanja kakšen je transformativni potencial ustvarjalnosti in umetnosti za posameznika in družbo. Zavedajo se, da brez idealov in nečesa, kar se v nekem trenutku zdi nedosegljivo in utopično, ni družbenih preskokov naproti človečnosti in boljšem jutri. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je zato v tokratnih Glasovih svetov gostila Romano Zajec, ustanoviteljico in programsko vodjo Zavoda APIS ter Manco Juvan, mednarodno priznano in nagrajevano fotografinjo pa tudi direktorico in vodjo projektov v APIS-u.


29.11.2023

"Deklice še vedno vzgajajo v to, da so pridne, da ubogajo in da nikoli ne rečejo ne"

Vsaka tretja ženska v Evropi je imela izkušnjo fizičnega nasilja, vsaka druga je bila žrtev psihičnega nasilja, spolno nasilje nad ženskami je tako vseprisotno a hkrati skrito, da uradni podatki o obsegu spolnega nasilja niso reprezentativni, saj še vedno zelo majhen delež žrtev nasilje tudi prijavi. V Sloveniji ni nič drugače, nasilje se povečuje, beležimo tudi porast najhujših nasilnih dejanj, femicidov in največ nasilja se še vedno zgodi v družinskem okolju. Kaj kot družba delamo narobe, da se nasilje povečuje? Kako je nasilje povezano z vse bolj glasnimi težnjami po retradicionalizaciji družbe in poskusi kratenja pravic žensk? Kako na nasilje vpliva vzgoja prepredena s spolnimi stereotipi? Zakaj deklice še vedno učimo, da morajo biti pridne in podredljive? Kakšno vlogo igra pri reproduciranju nasilja izobraževalni sistem? In kaj vse bi morala naredit država, da do nasilja sploh ne bi prihajalo? Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami je voditeljica in avtorica oddaje Glasovi svetov Tita Mayer, o vseh navedenih vidikih problematike nasilja v družbi, govorila s sociologinjo in raziskovalko dr. Jasno Podreka.


22.11.2023

Kako je atentat na Kennedyja spremenil ZDA

Ko je bil na današnji dan pred točno 60-imi leti v Dallasu ubit 35. predsednik Združenih držav Amerike, je bilo seveda vsem jasno, da gre za velik zgodovinski dogodek. In vendar si v tistem trenutku verjetno nihče ni predstavljal, da bo smrt Johna F. Kennedyja še desetletja kasneje tako intenzivno burila duhove, da bo vedno znova polnila časopise, da bo o njej napisanih na tisoče knjig, posneta nepregledna vrsta filmov in oblikovanih neskončno različnih teorij, kaj se je pravzaprav tistega dne zgodilo in kdo stoji za vsem skupaj. Še več, marsikdo bi rekel, da prav atentat na Kennedyja predstavlja prvo veliko zarezo v zaupanje ameriških državljanov v lastno državo, njene institucije in pravni sistem ter zanesljivost neke splošno posredovane razlage resničnosti - zarezo, ki je do danes verjetno postala že kar neke vrste prepad. O tem, kakšne spremembe je Kennedyjeva smrt sprožila v ameriški družbi in v kolikšni meri lahko njen vpliv čutimo še danes, bomo v tokratnih Glasovih svetov govorili z novinarjem in publicistom dr. Alijem Žerdinom, avtorjem dokumentarne razstave ob 60. obletnici Kennedyjeve smrti, ki je bila do nedavno na ogled v Cankarjevem domu, ter z dvema kulturologoma, dr. Karmen Šterk z ljubljanske Fakultete za družbene vede in urednikom revije Razpotja dr. Blažem Kosovelom. Oddajo je pripravila Alja Zore.


15.11.2023

»Je dala svojega deda kot svinjo iz hleva izvleči in ubiti«

Danes skorajda ne moremo odpreti medija, ne da bi zasledili vsaj eno novico, ki opozarja na krivice, ki se v naši družbi dogajajo ženskam, tudi v zgodovinopisju pa se vedno več pozornosti posveča temu, kako so v določenih obdobjih živele ženske. In vendar se zdi, da avtorji, v želji po tem, da bi opozorili na pogosto spregledane nepravičnosti, ženske velikokrat prikazujejo kot zgolj nemočne žrtve in ob tem pozabljajo, da so te, in so vedno bile, vendarle obenem tudi akterke. Tega poenostavljenega pogleda nikakor ni mogoče očitati tokratni gostji Glasov svetov, zgodovinarki dr. Mateji Ratej. Ta se namreč v svoji najnovejši knjigi z naslovom Rožengrunt: žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama življenju kmečkih žensk s težkim socialnim položajem približa skozi kazenske spise, ki po eni strani res kažejo na nepravično in patriarhalno strukturo takratne družbe, po drugi strani pa razkrivajo tudi resnično hude zločine, skozi katere so posameznice včasih poiskale izhod iz svoje težke situacije. Vse skupaj pa - morda najpomembneje - seveda na koncu ne priča le o teh kočarskih ženskah, ampak tudi o širšem gospodarskem, socialnem in političnem kontekstu prve Jugoslavije, v katerem so se odvijala njihova življenja in življenja njihovih bližnjih. Oddajo je pripravila Alja Zore.


08.11.2023

Zgodovina botanike na Slovenskem

Botanika je, kot kaže, tista pionirska naravoslovna disciplina, s katero je moderna, na eksperimentu in opazovanju utemeljena znanost v slovenskem kulturnem oziroma intelektualnem prostoru sploh dobila domovinsko pravico


30.10.2023

Ali to, da smo empatični, pomeni tudi, da smo dobri?

Psihologinja Andreja Avsec in nevrolog Zvezdan Pirtošek o svetlih in temnih plateh empatije


25.10.2023

Jugoslovansko-palestinski odnosi

Že več kot dva tedna, odkar je palestinsko gibanje Hamas izvedlo nepričakovano obsežen napad na Izrael, se naslovnice časopisov po vsem svetu polnijo s prizori spopadov in množicami civilnih žrtev, pa tudi vnovičnimi povzemanji ozadja dolgotrajnega konflikta med Izraelci in Palestinci. A kakor ima svojo zgodovino ta spor sam, ima svojo zgodovino tudi odnos ostalih držav do palestinsko-izraelskega konflikta. Prav košček te preteklosti bomo skušali osvetliti v tokratnih Glasovih svetov, ko se bomo spraševali o pogledu naše nekdanje države na to nenehno bližnjevzhodno krizno žarišče. O tem, zakaj je bila Jugoslavija nekje od 70-ih let naprej izredno naklonjena Palestincem oziroma predvsem Palestinski osvobodilni organizaciji - ki je bila vse od leta 1974 tako s strani arabskih držav kot gibanja neuvrščenih tudi uradno priznana za edinega legitimnega predstavnika palestinskega naroda in je v tem kontekstu istega leta dobila celo status opazovalke v Združenih narodih - ter o tem, kako je to sodelovanje v resnici potekalo, bomo govorili z mladim raziskovalcem na Oddelku za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete Žigo Smoličem. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: dolgoletni voditelj Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat in Josip Broz Tito


Stran 1 od 53
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov