Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po enem letu bivanja v Izraelu je Matic Kastelec dovolj obvladal jezik, da so mu dovolili študij na hebrejski univerzi. “Zame, vegana, je Izrael meka,” pravi in kot dokaz omenja obisk očeta, sicer zapriseženega mesojedca. “Tako je užival v raznih humusih, falaflih, šakšukah, da je bilo vse, kar je v desetih dneh pojedel mesnega, neka salama, ki jo je s seboj prinesel za izredne okoliščine.” Večino časa sicer preživi v pisarni, kjer piše magisterij o dvesto let starih nemških besedilih. In čeprav sta z ženo v Jeruzalem prišla bolj po naključju, v mestu vztrajata že štiri leta.
Po enem letu bivanja v Izraelu je Matic Kastelec dovolj obvladal jezik, da so mu dovolili študij na hebrejski univerzi
“Zame, vegana, je Izrael meka,” pravi Matic Kastelec in kot dokaz omenja obisk očeta, sicer zapriseženega mesojedca. “Tako je užival v raznih humusih, falaflih, šakšukah, da je bilo vse, kar je v desetih dneh pojedel mesnega, neka salama, ki jo je s seboj prinesel za izredne okoliščine.”
Večino časa sicer preživi v pisarni, kjer piše magisterij o dvesto let starih nemških besedilih. In čeprav sta z ženo v Jeruzalem prišla bolj po naključju, v mestu vztrajata že štiri leta.
“Ta geografija tako imenovane Svete dežele je bila že od nekdaj v meni, mogoče na trenutke celo bolj domača kot geografija Slovenije. Recimo imena krajev, ki imajo v naši zavesti zasidran pomen, denimo Betlehem, Galilejsko morje, Nazaret, Jeruzalem, tu lahko nenadoma obiščeš vse te kraje in mesta. In to lahko deluje precej šokantno, ko se na primer tvoja predstava ne ujema povsem z dejanskostjo, ali pa ker vidiš, da tistemu trpljenju, o katerem beremo v Bibliji izpred tisoč let, ustreza tudi neko današnje trpljenje. Po drugi strani pa se mi zdi, da te ravno to, da ta imena krajev in zgodbe že poznaš, na tak čuden način pomirja, ker se zdi, da so ti domači, da pripadaš na neki način.”
Po enem letu bivanja v Izraelu je Matic Kastelec dovolj obvladal jezik, da so mu dovolili študij na hebrejski univerzi. “Zame, vegana, je Izrael meka,” pravi in kot dokaz omenja obisk očeta, sicer zapriseženega mesojedca. “Tako je užival v raznih humusih, falaflih, šakšukah, da je bilo vse, kar je v desetih dneh pojedel mesnega, neka salama, ki jo je s seboj prinesel za izredne okoliščine.” Večino časa sicer preživi v pisarni, kjer piše magisterij o dvesto let starih nemških besedilih. In čeprav sta z ženo v Jeruzalem prišla bolj po naključju, v mestu vztrajata že štiri leta.
Po enem letu bivanja v Izraelu je Matic Kastelec dovolj obvladal jezik, da so mu dovolili študij na hebrejski univerzi
“Zame, vegana, je Izrael meka,” pravi Matic Kastelec in kot dokaz omenja obisk očeta, sicer zapriseženega mesojedca. “Tako je užival v raznih humusih, falaflih, šakšukah, da je bilo vse, kar je v desetih dneh pojedel mesnega, neka salama, ki jo je s seboj prinesel za izredne okoliščine.”
Večino časa sicer preživi v pisarni, kjer piše magisterij o dvesto let starih nemških besedilih. In čeprav sta z ženo v Jeruzalem prišla bolj po naključju, v mestu vztrajata že štiri leta.
“Ta geografija tako imenovane Svete dežele je bila že od nekdaj v meni, mogoče na trenutke celo bolj domača kot geografija Slovenije. Recimo imena krajev, ki imajo v naši zavesti zasidran pomen, denimo Betlehem, Galilejsko morje, Nazaret, Jeruzalem, tu lahko nenadoma obiščeš vse te kraje in mesta. In to lahko deluje precej šokantno, ko se na primer tvoja predstava ne ujema povsem z dejanskostjo, ali pa ker vidiš, da tistemu trpljenju, o katerem beremo v Bibliji izpred tisoč let, ustreza tudi neko današnje trpljenje. Po drugi strani pa se mi zdi, da te ravno to, da ta imena krajev in zgodbe že poznaš, na tak čuden način pomirja, ker se zdi, da so ti domači, da pripadaš na neki način.”
Slovenijo je prvič zapustila pred štirimi leti, ko se je na Nizozemsko odpravila na študij psihologije, čeprav je že od začetka vedela, da se s tem ne bo ukvarjala. Vedno jo je privlačil svet medijev ter dinamična in kaotična narava novinarskega poklica.
Iz uslužbenke v ljubljanskem lokalu se je prekvalificirala v kuharico na jahtah. Zadnjih nekaj let pa ima odprto podjetje, prek katerega strankam s polnimi žepi nudi lifestyle in organizacijske storitve.
Iz največjega kitajskega mesta se je oglasil Janko Le Ulaga, sin slovenskega veleposlanika, ki ga je poklicna pot pred desetletjem vrnila v rodno Kitajsko. V Šanghaju je preživel tudi obe koronski zaprtji in je tako lani neprekinjeno med štirimi stenami ostal kar dva meseca. Kako domačo spalnico spremeniti v badminton igrišče in v takšnih situacijah ohraniti trezno glavo?
Pri samem nabiranju kokosovih orehov med lokalnimi prebivalci veljajo posebna pravila. Kokos, ki pade na tla, pripada tistemu, ki prvi okrog njega v pesek nariše črto.
Čeprav so vešči gospodinjskih opravil, pa tokratna gostja opaža, da ne znajo z denarjem, prav tako pa šepa njihova organizacija. Včasih se zato pošali, da bi lahko v nasprotnem primeru na Zanzibarju denar kar pobirali.
Otroštvo je preživela na Koroškem. O sebi pravi, da ni bila nikoli posebej goreča hribolazka, pohodnica ali nasploh ljubiteljica narave. Vedno si je želela postati mestno dekle, nato pa jo je škotska pokrajina popolnoma prevzela.
Pred približno desetletjem se je preselila v Bilzen, flamsko mesto v Belgiji. Med drugim priznava, da se je šele tam naučila varčevati z denarjem.
Je lastnik 50 hektarjev posestva v sklopu plantaže, ki je velika nekaj več kot 200 hektarov v vasi Tamnjanica blizu Niša na jugu Srbije.
Tako domačini pravijo izoliranemu mestecu Fort McMurray na skrajnem severu kanadske province Alberta, kjer je 15 let prebivala naša gostja.
Kljub statusu športnice časa za počitek ni veliko, pravi 22-letna obetavna nogometašica Pia Božič.
Tokratni gost Globalne vasi je Niko Vereš, 25-letni padalec, ki je pred približno pol leta pograbil priložnost za sanjsko službo in se preselil v Dubaj.
Urška in Jernej Šorn sta se po sedmih letih bivanja na Britanskem otočju resneje lotila uresničitve dolgoletnih sanj o tem, da bi prodrla na glasbeni trg ter se preživljala s pisanjem in izvajanjem glasbe.
Blanko Kegl je kot aktivno tabornico mesto navdušilo z bogato ponudbo naravnih lepot, pravi pa, da pogreša “stari Dahab”, ko še ni bil tako turistično razvit.
Popotnika Nena Tomelj Bobnar in Blaž Levičnik sta se aprila lani odpravila na t. i. Pacifiško pot. Prehoditi sta nameravala približno 4.000-kilometrsko traso po zahodni obali Združenih držav Amerike, ki vodi od ameriške meje z Mehiko na jugu do Kanade na severu. Pot sta morala predčasno zaključiti, saj jima je pot pred mejo z Oregonom prekrižal obsežen gozdni požar.
Tako predvideva Lea Colner, ki že dobro desetletje živi na Švedskem, v majhnem mestu v bližini Stockholma, kjer dela kot ravnateljica na eni od tamkajšnjih šol.
“New York je čudovit, vendar se ne more primerjati s Celjem, ki je najlepše mesto na svetu,” je rekla 5-letna hči Urške Zrinski med izletom v New York.
Tokratna gostja Globalne vasi je Elena Lazarova, 27-letna socialna delavka iz Brežic, ki je že kmalu po študiju in po približno letu dni dela v Sloveniji odšla iskat boljše možnosti na severu Stare celine.
Tokratni gost Globalne vasi je antropolog dr. Žiga Podgornik Jakil, ki se je pred sedmimi leti, ko je svoje domače okolje za nekaj mesecev zamenjal za Berlin, nad njim takoj navdušil.
Globalna vas se tokrat odpravlja v kraje, kjer ni bila še nikoli: Guernsey, otok v Rokavskem prelivu ob obali Normandije, ki sicer leži ob francoski obali, a spada pod "britansko krono".
V Globalni vasi gostimo Uroša in Matejo Lotrič, ki s sinom in hčerko že 11 let prebivata na Sončni obali v Avstraliji, kjer imata tudi svoje podjetje.
Neveljaven email naslov