Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Luka Golež je bil v najstniških letih obetaven košarkar, a je namesto športne kariere zaplaval v akademske vode.
Luka Golež je bil v najstniških letih obetaven košarkar, a je športno kariero zamenjal za akademske vode
Po študiju sinologije v Ljubljani se je preselil v prestolnico Kitajske, kjer je pridobil magisterij iz sodobne kitajske književnosti, zdaj pa dela še doktorat na univerzi v Pekingu; eni najbolj eminentnih na svetu. Celoten študij poteka v mandarinščini, zaradi česar se je moral leta učiti jezika (preglavice poleg več tisoč pismenk, ki se jih je treba naučiti na pamet, povzroča tudi “specifična logika slovnice”, ki jo je treba usvojiti). O življenju v Pekingu sicer pravi, da je hektično in da bi, če bi lahko, iz Slovenije tja prenesel nam samoumevna pravila bontona pri čakanju denimo na vstop v podzemno železnico ali restavracijo, ki narekujejo, da se je treba postaviti v vrsto. Veliko Kitajcev se namreč vede tako, kot da za kaj takega še ni slišalo.
Na fotografiji, ki nam jo je poslal, kleči poleg groba slavnega novinarja E. Snowa, znanega predvsem po knjigi Rdeča zvezda nad Kitajsko. Grob leži ob jezeru v univerzitetnem kampusu.
Luka Golež je bil v najstniških letih obetaven košarkar, a je namesto športne kariere zaplaval v akademske vode.
Luka Golež je bil v najstniških letih obetaven košarkar, a je športno kariero zamenjal za akademske vode
Po študiju sinologije v Ljubljani se je preselil v prestolnico Kitajske, kjer je pridobil magisterij iz sodobne kitajske književnosti, zdaj pa dela še doktorat na univerzi v Pekingu; eni najbolj eminentnih na svetu. Celoten študij poteka v mandarinščini, zaradi česar se je moral leta učiti jezika (preglavice poleg več tisoč pismenk, ki se jih je treba naučiti na pamet, povzroča tudi “specifična logika slovnice”, ki jo je treba usvojiti). O življenju v Pekingu sicer pravi, da je hektično in da bi, če bi lahko, iz Slovenije tja prenesel nam samoumevna pravila bontona pri čakanju denimo na vstop v podzemno železnico ali restavracijo, ki narekujejo, da se je treba postaviti v vrsto. Veliko Kitajcev se namreč vede tako, kot da za kaj takega še ni slišalo.
Na fotografiji, ki nam jo je poslal, kleči poleg groba slavnega novinarja E. Snowa, znanega predvsem po knjigi Rdeča zvezda nad Kitajsko. Grob leži ob jezeru v univerzitetnem kampusu.
Jernej Hercog živi v Dubaju, tam sta si oba z ženo našla službe. Dela predvsem z vodo, pravi pa, da se je bilo najtežje navaditi na tamkajšnji način dela.
Globalna vas je raziskovala Havaje. Tam živi Alja Žorž, bodoča doktorica arheologoje, ki si je zaradi raziskovanja havajskih jam prislužila vzdevek Cave Lady.
Aljaž Vesel se je pred petimi leti odločil za študij opernega petja v tujini, izbral je Zürich.
Rihard Sakelšek že dve leti živi v Bahrajnu, kjer so zdaj sredi praznovanja svetega meseca ramadana. To pomeni, da čez dan na javnih mestih ne smeš piti ali jesti, kršitve tudi kaznujejo, a se temu da privaditi, pravi Rihard.
Karmen Tomšič živi v Bolzanu, pozimi pa v Švici uči smučanje. Pravi, da ji mnogi rečejo kar sestrična od Tine Maze.
Tokrat smo poklicali v Austin, v ameriški Teksas, kjer živi bolj malo Slovencev. A med njimi je Manja Hossa.
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. Tam je nadzornica na gradbiščih, sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, trenutno recimo nadzoruje gradnjo nove železniške proge med Gradcem in Celovcom.
Julijo Sardelić je v Firence pripeljala akademska kariera, všeč ji je predvsem toplo podnebje in oblična kava. Pravi, da mesto včasih deluje kar kot ameriška enklava.
Nadarjen slovenski kontrabasist mlajše generacije, ki je bil leta 2011 sprejet med slovite Dunajske filharmonike.
Maja Rutar Smedmark je v Älmhult na Švedskem prišla po velikem naključju. Älmhult je rodni kraj Ikee.
Staša Mlekuž v Kolombu živi že tri leta, preživlja se z delom v turizmu, ukvarja pa se tudi z organizacijo porok. Pravi, da se za poroko na Šri Lanki največkrat odločajo mladi avanturistični pari, ki si želijo majhen intimen obred.
Urška Leban živi v Varšavi, Poljake skuša prepričati, da so tudi slovenska vina komercialno zanimiva. S poljskim zdravstvenim sistemom ima tudi slabe izkušnje, ob porodu so ji skoraj zamenjali otroka.
Matija Krajnc že tri leta živi in dela na Nizozemskem. Pred kratkim se je preselil v mesto Den Bosch ('s-Hertogenbosch).
Žiga Pirnat je glasbenik, ki je stalno na poti med Ljubljano in Los Angelesom.
Marino Ferfolja je v London odpeljala ljubezen do vina in delo v Wine Intelligence.
Neveljaven email naslov