Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anže Štupar je med njeno študijsko izmenjavo v Sloveniji spoznal Paragvajko, se zaljubil, nato pa skupaj z njo preselil v mesto Luque blizu prestolnice Asunción.
Anže Štupar je Paragvajko spoznal med njeno študijsko izmenjavo v Sloveniji, se vanjo zaljubil, nato pa se skupaj z njo preselil v mesto Luque blizu prestolnice Asunción
Poleg okolja je zamenjal tudi poklic: od nekdaj ga je zanimala (orkestralna) glasba in ta hip dela v ekipi ustvarjalcev prvega paragvajskega animiranega filma. Pripoveduje, kako se znajde v okolju, ki ga prežemajo močna družbena neenakost, korupcija, nedelujoča socialna država in druge tegobe, ki pestijo t. i. države v razvoju.
“Paragvaj ima zelo težko zgodovino, že od hladne vojne naprej. Dolgo časa je bil pod diktaturo. So pod velikim vplivom neoliberalne ekonomije, ki jo promovirajo Združene države, in za državo v razvoju je tak princip delovanja zelo težaven. Nastale so namreč zelo velike razlike med različnimi sloji prebivalstva, kar 20 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine, večina jih dela z minimalno plačo, tako da življenje tukaj ni rožnato.”
Pravi, da so razlike nevzdržne, kar se kaže tudi v visoki stopnji kriminala. In ko smo ravno pri kriminalu, kolikokrat je Anže že podkupil kakšno uradno osebo?
“Tukaj je korupcije dokaj veliko, tako da sem tudi že sam moral podkupiti policista, ni eden trenutkov, na katere sem najbolj ponosen, pa vendar, ko te tukaj ustavijo, točno veš, da te ne ustavljajo, ker bi bilo s tvojim avtomobilom kaj narobe. Še posebej pred prazniki, ko je treba nakupiti darila za družine, so posebej dejavni in napeljujejo pogovor k temu, da želijo podkupnino. In v mojem primeru, ko sem odprl denarnico, je policist kar sam segel vanjo in si izbral bankovec, ki ga je želel. /…/ Jaz sem se že kar nekako naučil, da ko se vozim z avtomobilom, če imam pri sebi večji znesek denarja, ga določen del skrijem v določen del avta, tako da ko odprem denarnico, je videti, kot da imam veliko manj denarja, kot ga v resnici imam s sabo. Tako da njemu sem dal recimo 10 evrov, zelo poceni ‘prideš čez’ tukaj.”
Anže Štupar je med njeno študijsko izmenjavo v Sloveniji spoznal Paragvajko, se zaljubil, nato pa skupaj z njo preselil v mesto Luque blizu prestolnice Asunción.
Anže Štupar je Paragvajko spoznal med njeno študijsko izmenjavo v Sloveniji, se vanjo zaljubil, nato pa se skupaj z njo preselil v mesto Luque blizu prestolnice Asunción
Poleg okolja je zamenjal tudi poklic: od nekdaj ga je zanimala (orkestralna) glasba in ta hip dela v ekipi ustvarjalcev prvega paragvajskega animiranega filma. Pripoveduje, kako se znajde v okolju, ki ga prežemajo močna družbena neenakost, korupcija, nedelujoča socialna država in druge tegobe, ki pestijo t. i. države v razvoju.
“Paragvaj ima zelo težko zgodovino, že od hladne vojne naprej. Dolgo časa je bil pod diktaturo. So pod velikim vplivom neoliberalne ekonomije, ki jo promovirajo Združene države, in za državo v razvoju je tak princip delovanja zelo težaven. Nastale so namreč zelo velike razlike med različnimi sloji prebivalstva, kar 20 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine, večina jih dela z minimalno plačo, tako da življenje tukaj ni rožnato.”
Pravi, da so razlike nevzdržne, kar se kaže tudi v visoki stopnji kriminala. In ko smo ravno pri kriminalu, kolikokrat je Anže že podkupil kakšno uradno osebo?
“Tukaj je korupcije dokaj veliko, tako da sem tudi že sam moral podkupiti policista, ni eden trenutkov, na katere sem najbolj ponosen, pa vendar, ko te tukaj ustavijo, točno veš, da te ne ustavljajo, ker bi bilo s tvojim avtomobilom kaj narobe. Še posebej pred prazniki, ko je treba nakupiti darila za družine, so posebej dejavni in napeljujejo pogovor k temu, da želijo podkupnino. In v mojem primeru, ko sem odprl denarnico, je policist kar sam segel vanjo in si izbral bankovec, ki ga je želel. /…/ Jaz sem se že kar nekako naučil, da ko se vozim z avtomobilom, če imam pri sebi večji znesek denarja, ga določen del skrijem v določen del avta, tako da ko odprem denarnico, je videti, kot da imam veliko manj denarja, kot ga v resnici imam s sabo. Tako da njemu sem dal recimo 10 evrov, zelo poceni ‘prideš čez’ tukaj.”
Poklicali smo na morje. Kapitan Matej Rozman dobesedno živi na morju, trenutno se nahaja na Baltskem morju, kjer živi na 99 let stari dvojabornici.
Jernej Hercog živi v Dubaju, tam sta si oba z ženo našla službe. Dela predvsem z vodo, pravi pa, da se je bilo najtežje navaditi na tamkajšnji način dela.
Globalna vas je raziskovala Havaje. Tam živi Alja Žorž, bodoča doktorica arheologoje, ki si je zaradi raziskovanja havajskih jam prislužila vzdevek Cave Lady.
Aljaž Vesel se je pred petimi leti odločil za študij opernega petja v tujini, izbral je Zürich.
Rihard Sakelšek že dve leti živi v Bahrajnu, kjer so zdaj sredi praznovanja svetega meseca ramadana. To pomeni, da čez dan na javnih mestih ne smeš piti ali jesti, kršitve tudi kaznujejo, a se temu da privaditi, pravi Rihard.
Karmen Tomšič živi v Bolzanu, pozimi pa v Švici uči smučanje. Pravi, da ji mnogi rečejo kar sestrična od Tine Maze.
Tokrat smo poklicali v Austin, v ameriški Teksas, kjer živi bolj malo Slovencev. A med njimi je Manja Hossa.
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. Tam je nadzornica na gradbiščih, sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, trenutno recimo nadzoruje gradnjo nove železniške proge med Gradcem in Celovcom.
Julijo Sardelić je v Firence pripeljala akademska kariera, všeč ji je predvsem toplo podnebje in oblična kava. Pravi, da mesto včasih deluje kar kot ameriška enklava.
Nadarjen slovenski kontrabasist mlajše generacije, ki je bil leta 2011 sprejet med slovite Dunajske filharmonike.
Maja Rutar Smedmark je v Älmhult na Švedskem prišla po velikem naključju. Älmhult je rodni kraj Ikee.
Staša Mlekuž v Kolombu živi že tri leta, preživlja se z delom v turizmu, ukvarja pa se tudi z organizacijo porok. Pravi, da se za poroko na Šri Lanki največkrat odločajo mladi avanturistični pari, ki si želijo majhen intimen obred.
Urška Leban živi v Varšavi, Poljake skuša prepričati, da so tudi slovenska vina komercialno zanimiva. S poljskim zdravstvenim sistemom ima tudi slabe izkušnje, ob porodu so ji skoraj zamenjali otroka.
Matija Krajnc že tri leta živi in dela na Nizozemskem. Pred kratkim se je preselil v mesto Den Bosch ('s-Hertogenbosch).
Žiga Pirnat je glasbenik, ki je stalno na poti med Ljubljano in Los Angelesom.
Neveljaven email naslov