Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tadej oziroma Dejvi Hrušovar se je rodil 5. junija leta 1947 v Celju, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo. V času šolanja je igral violino, pozneje tudi kitaro in trobento, ter redno prepeval v šolskih zborih in prav večglasno petje je zaznamovalo njegovo poznejše delo pri Belih vranah in zasedbi Pepel in kri. Glasbeno pot je začel v skupini The Fellows, ki je igrala priredbe tujih uspešnic. Leta 1963 je Dejvi ustanovil skupino Bele vrane in se prvič preizkusil v vlogi skladatelja. V zasedbi Bele vrane se Dejvi Hrušovar še ni zelo avtorsko izpostavljal, večino skladb so napisali hišni, radijski skladatelji, npr. Mojmir Sepe, Jure Robežnik in Jože Privšek. Po razpadu skupine je Dejvi skupaj z Dušanom Velkaverhom ustanovil novo zasedbo Pepel in kri, v kateri se je avtorsko razcvetel. Dejvi Hrušovar se je v svoji bogati karieri podpisal pod več kot 400 skladb za različne izvajalce in pomembno vplival na smeri razvoja slovenske popularne glasbe. Godbe z zgodbo so posvečene njegovi ustvarjalnosti.
4 epizod
V oddaji Godbe z zgodbo, voditeljica in avtorica Anja Rupel z glasbo in zgodbo predstavlja tujo in domačo popularno glasbo in njene izvajalce, avtorje in glasbenike.
Tadej oziroma Dejvi Hrušovar se je rodil 5. junija leta 1947 v Celju, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo. V času šolanja je igral violino, pozneje tudi kitaro in trobento, ter redno prepeval v šolskih zborih in prav večglasno petje je zaznamovalo njegovo poznejše delo pri Belih vranah in zasedbi Pepel in kri. Glasbeno pot je začel v skupini The Fellows, ki je igrala priredbe tujih uspešnic. Leta 1963 je Dejvi ustanovil skupino Bele vrane in se prvič preizkusil v vlogi skladatelja. V zasedbi Bele vrane se Dejvi Hrušovar še ni zelo avtorsko izpostavljal, večino skladb so napisali hišni, radijski skladatelji, npr. Mojmir Sepe, Jure Robežnik in Jože Privšek. Po razpadu skupine je Dejvi skupaj z Dušanom Velkaverhom ustanovil novo zasedbo Pepel in kri, v kateri se je avtorsko razcvetel. Dejvi Hrušovar se je v svoji bogati karieri podpisal pod več kot 400 skladb za različne izvajalce in pomembno vplival na smeri razvoja slovenske popularne glasbe. Godbe z zgodbo so posvečene njegovi ustvarjalnosti.
V Godbah z zgodbo nekaj skladb, ki so izšle na najbolje prodajanih nosilcih zvoka - gre seveda za klasične nosilce zvoka, kot so vinilne plošče, zgoščenke in kasete. Prvo mesto še vedno pripada Michaelu Jacksonu in njegovemu albumu Thriller. Med najbolje prodajane pa spadajo tudi: album skupine AC DC – Back in Black, pa album z filmsko glasbo Bodyguard, pa album Meata Loafa Bat out of hell, album zasedbe Bee Gees Saturday night fever, pa album Rumourse skupine Fleetwood Mac. Vseh naštetih in še nekaterih se spominjamo v Godbah z zgodbo.
V oddaji Godbe z zgodbo poslušamo nekaj odličnih glasbenih priredb, ki so postale celo bolj popularne in prepoznavne od izvirnikov. Janis Joplin bo tako zapela skladbo Krisa Kristoffersona Me and Bobby McGee, Jimi Hendrix skladbo Boba Dylana All along the Watchtower, Tina Turner skladbo skupine Creedence Clearwater Revival Proud Mary, Talking Heads skladbo Ala Greena Take me to the river, Metallica priredbo irske ljudske Whiskey in the Jar, Johnny Cash priredbo rokovske skupine Nine Inch Nails Hurt, Nirvana pa priredbo skladbe Davida Bowieja The man who sold the world.
Poletje je hitro minilo in življenje se vrača v ustaljene tirnice. Za slovo od poletja pa bomo v Godbah z zgodbo slišali nekaj odličnih pop-rokovskih balad, ki jih izvajajo Scorpions, Bon Jovi, Heart, Poison, Aerosmith, Brian Adams in Guns N'Roses.
Šest let mineva ta mesec od smrti legendarne ameriške pevke Arethe Franklin. V svoji dolgi in bogati karieri je Aretha izdala 42 studijskih albumov in za svoje delo prejela vrsto nagrad, tudi 18 gremijev, in se uvršča med najbolj prodajane izvajalke vseh časov. Kraljica soula, kot so jo klicali, je leta 1987 postala prva glasbenica, ki so jo sprejeli v dvorano slavnih rock'n'rolla. S predsedniško medaljo svobode, jo je leta 2005 odlikoval takratni ameriški predsednik George W. Bush. Aretha Franklin je prepevala na treh predsedniških inavguracijah, leta 1968 pa tudi na pogrebu ubitega borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga. Kar 112 skladb, ki jih je posnela, se je uvrstilo na Billboard lestvico in nekaj njenih uspešnic poslušamo v oddaji Godbe z zgodbo.
Neveljaven email naslov