Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gymnasium - Matura 2018

23.05.2018

V še zadnji oddaji na Prvem, v katerih se skupaj z dijaki pripravljamo na spomladanski rok splošne mature, bomo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije. Kje maturanti izgubljajo največ točk in kakšni so nasveti profesorjev za dober rezultat, slišite v tokratnem Gymnasiumu.

Priprave na jezike in družboslovne predmete

Po eseju smo pretekli četrtek oddajo Studio ob 17h namenili ključnim vprašanjem maturantov in dobili številne koristne odgovore profesorjev in zunanjih ocenjevalcev o matematiki, slovenščini in najbolj priljubljenem izbirnem predmetu, geografiji.

V tokratni oddaji Gymnasium – še zadnji oddaji na Prvem, v katerih smo se skupaj z dijaki pripravljali na spomladanski rok splošne mature, smo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije.

Kaj jim na maturi predstavlja najtrši oreh in česa jih je najbolj strah, so povedali Kaja Kurent, Nuša Bajželj, Zala Julija Kavčič in Gal Grobovšek iz Gimnazije Kranj.

Najtrši oreh bo zame biologija, ker je veliko snovi in veliko podobnih pojmov in lahko hitro kaj zamešaš.

Mene najbolj skrbi matematika, ravno zaradi površnosti, ker sem zelo nagnjena h kakšnim neumnim napakam. Ampak, kolikor smo gledali maturitetne pole in naloge, so na osnovnem nivoju precej povprečne, tako da mislim, da tudi profesorjev ne skrbi preveč.

Pomanjkanje časa se pri meni lahko pojavi pri razčlembi pri slovenščini, predvsem, ker sklepam po izkušnjah. Ko smo pisali v šoli, je zmanjkalo časa ravno za krajši sestavek na koncu, ker smo se prej posvečali reševanju vseh slovničnih nalog. Predvsem, ko se poskušaš spomniti raznih stvari, kaj točno pomenijo, kaj zaznamuje določena končnica na primer in kako se temu pravilno slovnično reče, si čisto “zapsihiran”.

Zgodovina

Shema maturitetnega izpita iz zgodovine pri splošni maturi je sestavljena iz zunanjega in notranjega dela. Notranji del izpita zajema pisno nalogo in strokovno ekskurzijo, pri zunanjem delu morajo maturanti pokazati znanje iz različnih tem, pojasnjuje profesorica zgodovine na Gimnaziji Kranj, Mojca Zelič. Ob tem poudarja, da bližnjice pri učenju praviloma ne prinašajo dobrih rezultatov.

“Zelo težko je ugotoviti, katere teme bood na maturi, lahko se iste ponavljajo tudi več let zapored, tako da loterija zaenkrat ni še prinesla nobenih uspehov. Je pa tako. Maturanti pišejo dve poli, ena je iz slovenske zgodovine, druga iz obče zgodovine in po novem se zdaj že nekaj let prakticira, da se kombinirata dve temi – lansko leto so pisali slovensko zgodovino 2. polovica 19. stoletja in 1. polovica 20. stoletja.”

Angleščina na maturi

Prvi tuji jezik je obvezen predmet na splošni maturi. Za večino dijakov je to angleščina, ki jo lahko pišejo na osnovni ali višji ravni. Glede na povprečne dosežke pri tem predmetu – ocena 3,5 na osnovni in skoraj 6 točk na višji ravni – lahko rečemo, da za večino gimnazijcev angleščina ne predstavlja večje težave. Znanje tega jezika je med slovensko mladino po besedah zunanje ocenjevalke na maturi Ane Likar, profesorice angleščine za Gimnaziji Ledina, dobro.

Esej pri angleščini je drugačna zvrst kot pri slovenščini. Gre za krajše besedilo, ki mora vsebovati dejstva in ne mnenja kandidatov. Če je prekratek, se točke odbijajo, če se preseže zgornja omejitev števila besed, sankcij sicer ni, se pa poveča možnost za pravopisne napake.

Družboslovni predmeti – filozofija, sociologija, psihologija

Pri vseh treh omenjenih predmetih so morali kandidati napisati seminarsko nalogo, ki predstavlja 20 % končne ocene. Psihologijo na maturi, poleg geografije, skoraj vsako leto izbere največ kandidatov. Nasvet za zadnje dni pred izpitom iz psihologije je podala profesorica psihologije Marta Movrin z Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.

“Mislim, da je najbolj pomembno, da si snov organizirajo, da sami pri sebi ocenijo, kje so še pomankljivosti, česa še ne znajo in se potem lotijo tistih točk. Najbolj potratno je, če sedijo na kavču ali postelji in prebirajo in prebirajo liste, knjige, zvezke – ni rečeno, da si pri tem zbran in da si boš karkoli od tega zares zapomnil.”


Gymnasium

806 epizod


V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.

Gymnasium - Matura 2018

23.05.2018

V še zadnji oddaji na Prvem, v katerih se skupaj z dijaki pripravljamo na spomladanski rok splošne mature, bomo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije. Kje maturanti izgubljajo največ točk in kakšni so nasveti profesorjev za dober rezultat, slišite v tokratnem Gymnasiumu.

Priprave na jezike in družboslovne predmete

Po eseju smo pretekli četrtek oddajo Studio ob 17h namenili ključnim vprašanjem maturantov in dobili številne koristne odgovore profesorjev in zunanjih ocenjevalcev o matematiki, slovenščini in najbolj priljubljenem izbirnem predmetu, geografiji.

V tokratni oddaji Gymnasium – še zadnji oddaji na Prvem, v katerih smo se skupaj z dijaki pripravljali na spomladanski rok splošne mature, smo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije.

Kaj jim na maturi predstavlja najtrši oreh in česa jih je najbolj strah, so povedali Kaja Kurent, Nuša Bajželj, Zala Julija Kavčič in Gal Grobovšek iz Gimnazije Kranj.

Najtrši oreh bo zame biologija, ker je veliko snovi in veliko podobnih pojmov in lahko hitro kaj zamešaš.

Mene najbolj skrbi matematika, ravno zaradi površnosti, ker sem zelo nagnjena h kakšnim neumnim napakam. Ampak, kolikor smo gledali maturitetne pole in naloge, so na osnovnem nivoju precej povprečne, tako da mislim, da tudi profesorjev ne skrbi preveč.

Pomanjkanje časa se pri meni lahko pojavi pri razčlembi pri slovenščini, predvsem, ker sklepam po izkušnjah. Ko smo pisali v šoli, je zmanjkalo časa ravno za krajši sestavek na koncu, ker smo se prej posvečali reševanju vseh slovničnih nalog. Predvsem, ko se poskušaš spomniti raznih stvari, kaj točno pomenijo, kaj zaznamuje določena končnica na primer in kako se temu pravilno slovnično reče, si čisto “zapsihiran”.

Zgodovina

Shema maturitetnega izpita iz zgodovine pri splošni maturi je sestavljena iz zunanjega in notranjega dela. Notranji del izpita zajema pisno nalogo in strokovno ekskurzijo, pri zunanjem delu morajo maturanti pokazati znanje iz različnih tem, pojasnjuje profesorica zgodovine na Gimnaziji Kranj, Mojca Zelič. Ob tem poudarja, da bližnjice pri učenju praviloma ne prinašajo dobrih rezultatov.

“Zelo težko je ugotoviti, katere teme bood na maturi, lahko se iste ponavljajo tudi več let zapored, tako da loterija zaenkrat ni še prinesla nobenih uspehov. Je pa tako. Maturanti pišejo dve poli, ena je iz slovenske zgodovine, druga iz obče zgodovine in po novem se zdaj že nekaj let prakticira, da se kombinirata dve temi – lansko leto so pisali slovensko zgodovino 2. polovica 19. stoletja in 1. polovica 20. stoletja.”

Angleščina na maturi

Prvi tuji jezik je obvezen predmet na splošni maturi. Za večino dijakov je to angleščina, ki jo lahko pišejo na osnovni ali višji ravni. Glede na povprečne dosežke pri tem predmetu – ocena 3,5 na osnovni in skoraj 6 točk na višji ravni – lahko rečemo, da za večino gimnazijcev angleščina ne predstavlja večje težave. Znanje tega jezika je med slovensko mladino po besedah zunanje ocenjevalke na maturi Ane Likar, profesorice angleščine za Gimnaziji Ledina, dobro.

Esej pri angleščini je drugačna zvrst kot pri slovenščini. Gre za krajše besedilo, ki mora vsebovati dejstva in ne mnenja kandidatov. Če je prekratek, se točke odbijajo, če se preseže zgornja omejitev števila besed, sankcij sicer ni, se pa poveča možnost za pravopisne napake.

Družboslovni predmeti – filozofija, sociologija, psihologija

Pri vseh treh omenjenih predmetih so morali kandidati napisati seminarsko nalogo, ki predstavlja 20 % končne ocene. Psihologijo na maturi, poleg geografije, skoraj vsako leto izbere največ kandidatov. Nasvet za zadnje dni pred izpitom iz psihologije je podala profesorica psihologije Marta Movrin z Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.

“Mislim, da je najbolj pomembno, da si snov organizirajo, da sami pri sebi ocenijo, kje so še pomankljivosti, česa še ne znajo in se potem lotijo tistih točk. Najbolj potratno je, če sedijo na kavču ali postelji in prebirajo in prebirajo liste, knjige, zvezke – ni rečeno, da si pri tem zbran in da si boš karkoli od tega zares zapomnil.”


17.03.2021

Najuspešnejša slovenska mlada jahačica v preskakovanju ovir Nina Pangeršič

Verjetno marsikdo med vami goji veliko ljubezen do konj. Nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot. Za slovensko najboljšo mlado jahačico - tekmovalko v preskakovanju ovir Nino Pangeršič, je zelo uspešna sezona. Poleg osvojenega že šestega naslova državne prvakinje in vrhunske uvrstitve v skupnem seštevku Svetovnega pokala mladih jahačev, si je prislužila tudi zapis svojega imena v prav posebni dvorani slavnih. O uspehih Nine Pangeršič, ki je bila z nami v studiu, pa tudi o preskakovanju ovir s konjem, skrbi zanje in ustrezni pripravi na tekmovanja, smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.


13.03.2021

Drsanje

Sezona zimskih športov se končuje. Letošnja zima je bila vsaj na gorenjskem koncu države radodarna s snegom, drugod pa ne tako zelo, pa tudi posebej mrzlo ni bilo. Zato bomo kot zadnji zimski šport v rubriki Hudo športni predstavili drsanje, s katerim se lahko ukvarjate tudi v zaprtih prostorih oziroma drsališčih. Prav tako je drsanje sorodno poletni športni aktivnosti – rolanju.


10.03.2021

Mladi o svojih duševnih stiskah

Z mladimi o tem, kako je živeti z depresijo in občutki tesnobe; s strokovnjaki pa o detabuizaciji duševnih stisk v družbi, vrstah duševnih motenj, kako jih prepoznamo in kdaj je treba poiskati pomoč.


03.03.2021

Festival Dnevi etnografskega filma

Tema pogovora je bil festival Dnevi etnografskega filma, ki se je s spletnim predvajanjem filmov začel v sredo, trajal pa bo do sobote. Ob programu smo vam predstavili tudi, kaj je etnografski film in kakšno vlogo pri njem nosi raziskovanje z udeležbo. Nekaj filmov uvrščenih v festivalski program je tudi študentskih, zato ste med drugim izvedeli, na kakšen način se lahko študentje brez profesionalne opreme lotijo ustvarjanja filma, ki bo dovolj kakovosten za predvajanje na festivalu. Z nami v studiu je bila predstavnica organizacijskega odbora festivala Dnevi etnografskega filma Manca Filak, ki je tudi avtorica edinega slovenskega filma, ki se je uvrstil v program festivala. Nekaj besed pa smo namenili tudi poletni šoli vizualne etnografije.


24.02.2021

Šilarji se kljub epidemiji ne dajo!

Naši gosti so mladi improligaši, ki svojo ljubezen do gledališča in improvizacije gojijo v ŠILI – šolski improligi. Gre za program tekmovalnega improvizacijskega gledališča za kulturno razgibavanje dijakov, ki nepretrgano deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kaj pa se je dogajalo zadnje leto, ko je epidemija koronavirusa spremenila vse in ustavila tako šolsko kot obšolsko delovanje dijakov? Kako potekajo vaje, če so obšolske dejavnosti dijakov onemogočene in se skupina ne more dobivati na šoli? Kaj je z nastopi in s tekmovanji, ko pa improvizacijsko gledališče potrebuje občinstvo? Šilarji se ne dajo, izvemo v tokratnem Gymnasiumu.


17.02.2021

Pomagajmo preživeti črnemu močerilu

V oddaji Gymnasium smo se družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru dejavnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. V projektu so združili znanja z več področij znanosti, izsledke pa so strnili v obširni raziskovalni nalogi z naslovom, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu.


10.02.2021

Dijaški četvorec Masaž

Prebuja se narava, prebuja se ustvarjalnost mladih, ki k sreči ni zamrla niti med socialno in kulturno izolacijo. Nocoj smo gostili dijaški četvorec iz glasbene skupine Masaž, za prijateljsko debato o velikih/malih stvareh koronskega vsakdana. Z voditeljico Liano Buršič so studio delili mladi Sinja Smokvina, Boris Aleksander Cavazza, Timotej Poznič in Maks Rozman. \t


03.02.2021

Dijaki hočejo nazaj v šolo!

Dijaki so z izjemo nekaj tednov na začetku novega šolskega leta doma že od lanskega marca. Strokovnjaki, profesorji, starši in mladi sami opozarjajo na vedno manjšo motivacijo za učenje, na slabo telesno učinkovitost, na porast duševnih stisk in na to, da se približujeta maturi, zaključni letniki pa so še vedno doma. Mladi, združeni v iniciativi Zahtevamo šolo, menijo, da so se odločevalci lotili reševati gospodarstvo, da so se spopadli s koronavirusom na zdravstvenem področju, na izobraževanje in mlade pa so pozabili. Zakaj imajo mladi vsega dovolj, na kaj želijo opozoriti v javnih pismih, s peticijo in protestom in zakaj jih nihče ne sliši? Z mladimi v tokratnem Gymnasiumu.


27.01.2021

Duševno zdravje mladih NE sme biti stigmatizirano

Posledice dolgotrajne socialne izolacije otrok in mladih so že prisotne. Njihove stiske se večajo oziroma poglabljajo. Dodajte temu tudi še vedno prisotno družbeno stigmatizacijo mentalnih bolezni in realnost postane še bolj zaskrbljujoča. Zato so se dijaki Gimnazije Kranj odločili, da bo njihov pouk na daljavo za en dan potekal drugače. Z Dnevom ZaMe oziroma Dnevom za mentalno zdravje, ki je ponudil uporabno kombinacijo predavanj strokovnjakov in delavnic. V studiu nacionalnega radia se nam bodo pridružili mladi organizatorji in mag. Jani Prgić.


20.01.2021

Dijaki razvili aplikacijo s športnimi izzivi

Na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor sta dva dijaka s pomočjo mentorjev razvila aplikacijo za športno aktivnost mladih, slišali pa bomo še druge mlade, ki skrbijo za svojo telesno aktivnost.


13.01.2021

Tekmovanje mladih znanstvenikov družboslovnih smeri

V oddaji Gymnasium bomo govorili o mednarodnem tekmovanju mladih znanstvenikov družboslovnih smeri, na katerem je slovenska ekipa blestela. Predstavnice so osvojile dve zlati in dve bronasti priznanji. Gre za individualno tekmovanje, ki je namenjeno dijakinjam in dijakom, starim od 14 do 19 let, pokriva pa pet področij družboslovja. Tekmovanje, ki je potekalo na daljavo, je organiziral Regionalni center za talente Beograd II, pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije pa so se ga udeležile Živa Buzeti z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Alja Nike Kastrin s Srednje zdravstvene šole Ljubljana, Lina Jenšac z II. Gimnazije Maribor in Asta Gerjevič Debevec iz Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. Slovensko ekipo je vodila mentorica Vesna Fabjan.


06.01.2021

Glasbeni pedagogi s priredbo pesmi v podporo učiteljem

Naši gosti so bili predstavniki študentov drugega letnika Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, smer glasbena pedagogika. Konec lanskega leta so naredili priredbo znane skladbe White Christmas, a s prav posebnim namenom, in sicer v podporo vsem učiteljem in profesorjem, ki v teh razmerah poučujejo na daljavo … Tudi sami bodo namreč nekoč postali učitelji glasnene umetnosti in kakšnega glasbila - kako poteka njihov študij na daljavo in kako so uspeli na daljavo ustvariti priredbo znane božične pesmi White Christmas?


30.12.2020

Z dijaki letu 2020 v zobe

Leto 2020 je bilo polno izzivov, a kljub vsemu vse ni bilo le slabo. V studio smo povabili dijakinje in dijaka, ki ste jih letos zaradi njihovih dosežkov in udejstvovanj že spoznali in skupaj smo pretresali dogodke, ki so v iztekajočem se letu krojili življenja mladih.


16.12.2020

Festival mlade literature Urška 2020

Devetnajsti Festival mlade literature Urška 2020 se je končal in poslal na slovensko literarno sceno nova, mlada literarna peresa. Z nami v oddaji so zmagovalka, Uršljanka 2020 - Selma Skenderović, finalistki Tanja Božić in Ines Žabkar ter državna selektorica - mag. Suzana Tratnik, pisateljica in prevajalka.


09.12.2020

Animateka 2020

Animateka je mednarodni festival, ki se osredotoča na visokokakovostni avtorski animirani film. Vsak december, že 17. leto zapored, predstavlja vrhunsko produkcijo kratkih animiranih filmov iz srednje in vzhodne Evrope, najbolj izvirne evropske študentske filme in skrbno izbrane mednarodne filme za otroke in najstnike. Tokratna Animateka je spletna in se zaključi v sredo. Z vsem, kar morate vedeti o njej, tokrat v Gymnasiumu z gostjami. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


02.12.2020

Mladi bodoči veterinarski tehniki z BIC-a

Kako poteka šolanje na daljavo in praktično izobraževanje bodočih veterinarskih tehnikov, bomo izvedeli v tokratni oddaji Gymnasium, ko se nam bodo v studiu pridružili dijaki 4. letnikov Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana in njihova učiteljica, ki so bili na praksi na Cipru. Povedali bomo tudi več o tem, kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov v zimskem času in zakaj živali niso primerna darila. Bodite z nami v sredo ob 20h na Prvem!


18.11.2020

Novi dijak - kulturna in družbenokritična platforma mladih

Društvo Novi dijak je skupina, povečini gimnazijcev, ki povezuje dijake različnih slovenskih gimnazij in srednjih šol v družbenokritičnosti in kreativnosti. Daje jim priložnost inovativnega izražanja in participacije v širšem družbenem kontekstu. Od tiste prve spletne številke je že 9 let, zdaj so že tiskani in širijo svoj glas. To sredo zvečer tudi v Gymnasiumu na Prvem. Bodite z nami. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


11.11.2020

Dijaki za osnovnošolce

Šolanje na daljavo se nadaljuje, dijakinje in dijaki ste se na tovrstni način podajanja znanja že zagotovo privadili, kljub temu, da tovrstni pouk seveda predstavlja ogromen izziv. Prek spleta pa se šolajo tudi osnovnošolci, ki pa se iz različnih razlogov lahko srečajo z večjimi težavami, tudi takimi, ki so učne narave. V današnji oddaji bomo predstavili projekt, ki bo prav osnovnošolcem iz vseh treh triad brezplačno ponudil učno pomoč prek spletne platforme ZOOM. Dijakinje in dijaki ste še enkrat dokazali, da ko je to treba, znate stopiti skupaj in tako je nastal projekt Dijaki za osnovnošolce. Več o njem pa bodo v pogovoru povedale idejna vodja in dijakinja Gimanzije Novo mesto Neža Račečič, dijakinji Klara Ostojič s Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto in Nina Knoll z Gimnazije Bežigrad Ljubljana, ki v projektu sodelujeta kot inštruktorici ter svetovalna delavka in mentorica pri izbirnem predmetu Prostovoljstvo na Gimnaziji Novo mesto Anica Kastelec.


04.11.2020

ŠtudenTeater

ŠtudenTeater je program Gledališča Glej in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki mladim in študentom negledaliških študijskih smeri ponuja možnost, da nadgradijo svoje gledališko in ustvarjalno znanje, ustvarijo avtorske predstave in nastopajo na odru. Svoje izkušnje z nami delita dve mladenki, ki že nhekaj let sodelujeta v tej obliki amaterskega gledališča.


21.10.2020

"Moj oče je kralj Glasgowa in to je njegova graščina"

Lutkovno gledališče Ljubljana je sezono 2020/2021 odprlo z uprizoritvijo Rumena luna, ki je nastala na podlagi besedila angleškega dramatika Davida Greiga. Besedilo je prevedla Tina Mahkota, predstavo pa je režiral Primož Ekart. Rumena luna, balada o Lejli in Leeju, je ljubezenska zgodba. Je zgodba o dveh najstnikih, ki se najdeta v trenutku, ko se enemu izmed njiju življenje usodno obrne na glavo. Lee ima 17 let, živi sam z mamo in njenim fantom ter s spominom na očeta, ki je odšel, ko je imel Lee pet let. Za sabo je pustil kapo z našitim jelenom in razglednico graščine v škotskem višavju – “Moj oče je kralj Glasgowa,” pravi Lee, “in to je njegova graščina.” In v to graščino se zateče v trenutku najhujše stiske. Na poti se mu nepričakovano pridruži Lejla – “tiha Lejla,” muslimanka, ki nikoli ne govori. Dekle iz dobro situirane družine, ki si želi, da bi jo svet opazil. Da bi jo ljudje opazili, da bi jo poslušali, da bi jih zanimalo, kdo je. Lejla in Lee najdeta drug drugega, a nad njima se zgrinjajo temni oblaki: sledi jima preteklost, ki ji je težko ubežati. Kljub težkim temam, ki se jih besedilo dotika, pa uprizoritev pripoveduje predvsem o ljubezni, ki se zgodi med dvema najstnikoma z obrobja družbe, je nekakšen "road movie" z elementi komedije, tragedije in melodrame. V tokratnem Gymnasiumu gostimo igralsko zasedbo - Nežo Dvorščak, Maksa Mihajlovića, Tiborja Anželja in Alenko Tetičković. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


Stran 8 od 41
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov