Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V še zadnji oddaji na Prvem, v katerih se skupaj z dijaki pripravljamo na spomladanski rok splošne mature, bomo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije. Kje maturanti izgubljajo največ točk in kakšni so nasveti profesorjev za dober rezultat, slišite v tokratnem Gymnasiumu.
Priprave na jezike in družboslovne predmete
Po eseju smo pretekli četrtek oddajo Studio ob 17h namenili ključnim vprašanjem maturantov in dobili številne koristne odgovore profesorjev in zunanjih ocenjevalcev o matematiki, slovenščini in najbolj priljubljenem izbirnem predmetu, geografiji.
V tokratni oddaji Gymnasium – še zadnji oddaji na Prvem, v katerih smo se skupaj z dijaki pripravljali na spomladanski rok splošne mature, smo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije.
Kaj jim na maturi predstavlja najtrši oreh in česa jih je najbolj strah, so povedali Kaja Kurent, Nuša Bajželj, Zala Julija Kavčič in Gal Grobovšek iz Gimnazije Kranj.
Najtrši oreh bo zame biologija, ker je veliko snovi in veliko podobnih pojmov in lahko hitro kaj zamešaš.
Mene najbolj skrbi matematika, ravno zaradi površnosti, ker sem zelo nagnjena h kakšnim neumnim napakam. Ampak, kolikor smo gledali maturitetne pole in naloge, so na osnovnem nivoju precej povprečne, tako da mislim, da tudi profesorjev ne skrbi preveč.
Pomanjkanje časa se pri meni lahko pojavi pri razčlembi pri slovenščini, predvsem, ker sklepam po izkušnjah. Ko smo pisali v šoli, je zmanjkalo časa ravno za krajši sestavek na koncu, ker smo se prej posvečali reševanju vseh slovničnih nalog. Predvsem, ko se poskušaš spomniti raznih stvari, kaj točno pomenijo, kaj zaznamuje določena končnica na primer in kako se temu pravilno slovnično reče, si čisto “zapsihiran”.
Zgodovina
Shema maturitetnega izpita iz zgodovine pri splošni maturi je sestavljena iz zunanjega in notranjega dela. Notranji del izpita zajema pisno nalogo in strokovno ekskurzijo, pri zunanjem delu morajo maturanti pokazati znanje iz različnih tem, pojasnjuje profesorica zgodovine na Gimnaziji Kranj, Mojca Zelič. Ob tem poudarja, da bližnjice pri učenju praviloma ne prinašajo dobrih rezultatov.
“Zelo težko je ugotoviti, katere teme bood na maturi, lahko se iste ponavljajo tudi več let zapored, tako da loterija zaenkrat ni še prinesla nobenih uspehov. Je pa tako. Maturanti pišejo dve poli, ena je iz slovenske zgodovine, druga iz obče zgodovine in po novem se zdaj že nekaj let prakticira, da se kombinirata dve temi – lansko leto so pisali slovensko zgodovino 2. polovica 19. stoletja in 1. polovica 20. stoletja.”
Angleščina na maturi
Prvi tuji jezik je obvezen predmet na splošni maturi. Za večino dijakov je to angleščina, ki jo lahko pišejo na osnovni ali višji ravni. Glede na povprečne dosežke pri tem predmetu – ocena 3,5 na osnovni in skoraj 6 točk na višji ravni – lahko rečemo, da za večino gimnazijcev angleščina ne predstavlja večje težave. Znanje tega jezika je med slovensko mladino po besedah zunanje ocenjevalke na maturi Ane Likar, profesorice angleščine za Gimnaziji Ledina, dobro.
Esej pri angleščini je drugačna zvrst kot pri slovenščini. Gre za krajše besedilo, ki mora vsebovati dejstva in ne mnenja kandidatov. Če je prekratek, se točke odbijajo, če se preseže zgornja omejitev števila besed, sankcij sicer ni, se pa poveča možnost za pravopisne napake.
Družboslovni predmeti – filozofija, sociologija, psihologija
Pri vseh treh omenjenih predmetih so morali kandidati napisati seminarsko nalogo, ki predstavlja 20 % končne ocene. Psihologijo na maturi, poleg geografije, skoraj vsako leto izbere največ kandidatov. Nasvet za zadnje dni pred izpitom iz psihologije je podala profesorica psihologije Marta Movrin z Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.
“Mislim, da je najbolj pomembno, da si snov organizirajo, da sami pri sebi ocenijo, kje so še pomankljivosti, česa še ne znajo in se potem lotijo tistih točk. Najbolj potratno je, če sedijo na kavču ali postelji in prebirajo in prebirajo liste, knjige, zvezke – ni rečeno, da si pri tem zbran in da si boš karkoli od tega zares zapomnil.”
806 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V še zadnji oddaji na Prvem, v katerih se skupaj z dijaki pripravljamo na spomladanski rok splošne mature, bomo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije. Kje maturanti izgubljajo največ točk in kakšni so nasveti profesorjev za dober rezultat, slišite v tokratnem Gymnasiumu.
Priprave na jezike in družboslovne predmete
Po eseju smo pretekli četrtek oddajo Studio ob 17h namenili ključnim vprašanjem maturantov in dobili številne koristne odgovore profesorjev in zunanjih ocenjevalcev o matematiki, slovenščini in najbolj priljubljenem izbirnem predmetu, geografiji.
V tokratni oddaji Gymnasium – še zadnji oddaji na Prvem, v katerih smo se skupaj z dijaki pripravljali na spomladanski rok splošne mature, smo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije.
Kaj jim na maturi predstavlja najtrši oreh in česa jih je najbolj strah, so povedali Kaja Kurent, Nuša Bajželj, Zala Julija Kavčič in Gal Grobovšek iz Gimnazije Kranj.
Najtrši oreh bo zame biologija, ker je veliko snovi in veliko podobnih pojmov in lahko hitro kaj zamešaš.
Mene najbolj skrbi matematika, ravno zaradi površnosti, ker sem zelo nagnjena h kakšnim neumnim napakam. Ampak, kolikor smo gledali maturitetne pole in naloge, so na osnovnem nivoju precej povprečne, tako da mislim, da tudi profesorjev ne skrbi preveč.
Pomanjkanje časa se pri meni lahko pojavi pri razčlembi pri slovenščini, predvsem, ker sklepam po izkušnjah. Ko smo pisali v šoli, je zmanjkalo časa ravno za krajši sestavek na koncu, ker smo se prej posvečali reševanju vseh slovničnih nalog. Predvsem, ko se poskušaš spomniti raznih stvari, kaj točno pomenijo, kaj zaznamuje določena končnica na primer in kako se temu pravilno slovnično reče, si čisto “zapsihiran”.
Zgodovina
Shema maturitetnega izpita iz zgodovine pri splošni maturi je sestavljena iz zunanjega in notranjega dela. Notranji del izpita zajema pisno nalogo in strokovno ekskurzijo, pri zunanjem delu morajo maturanti pokazati znanje iz različnih tem, pojasnjuje profesorica zgodovine na Gimnaziji Kranj, Mojca Zelič. Ob tem poudarja, da bližnjice pri učenju praviloma ne prinašajo dobrih rezultatov.
“Zelo težko je ugotoviti, katere teme bood na maturi, lahko se iste ponavljajo tudi več let zapored, tako da loterija zaenkrat ni še prinesla nobenih uspehov. Je pa tako. Maturanti pišejo dve poli, ena je iz slovenske zgodovine, druga iz obče zgodovine in po novem se zdaj že nekaj let prakticira, da se kombinirata dve temi – lansko leto so pisali slovensko zgodovino 2. polovica 19. stoletja in 1. polovica 20. stoletja.”
Angleščina na maturi
Prvi tuji jezik je obvezen predmet na splošni maturi. Za večino dijakov je to angleščina, ki jo lahko pišejo na osnovni ali višji ravni. Glede na povprečne dosežke pri tem predmetu – ocena 3,5 na osnovni in skoraj 6 točk na višji ravni – lahko rečemo, da za večino gimnazijcev angleščina ne predstavlja večje težave. Znanje tega jezika je med slovensko mladino po besedah zunanje ocenjevalke na maturi Ane Likar, profesorice angleščine za Gimnaziji Ledina, dobro.
Esej pri angleščini je drugačna zvrst kot pri slovenščini. Gre za krajše besedilo, ki mora vsebovati dejstva in ne mnenja kandidatov. Če je prekratek, se točke odbijajo, če se preseže zgornja omejitev števila besed, sankcij sicer ni, se pa poveča možnost za pravopisne napake.
Družboslovni predmeti – filozofija, sociologija, psihologija
Pri vseh treh omenjenih predmetih so morali kandidati napisati seminarsko nalogo, ki predstavlja 20 % končne ocene. Psihologijo na maturi, poleg geografije, skoraj vsako leto izbere največ kandidatov. Nasvet za zadnje dni pred izpitom iz psihologije je podala profesorica psihologije Marta Movrin z Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.
“Mislim, da je najbolj pomembno, da si snov organizirajo, da sami pri sebi ocenijo, kje so še pomankljivosti, česa še ne znajo in se potem lotijo tistih točk. Najbolj potratno je, če sedijo na kavču ali postelji in prebirajo in prebirajo liste, knjige, zvezke – ni rečeno, da si pri tem zbran in da si boš karkoli od tega zares zapomnil.”
Delo v zdravstvu je eno izmed najbolj cenjenih, a pogosto zapostavljenih, saj na zdravstvene delavce pomislimo šele, ko jih potrebujemo. Z nami v studiu bodo dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki nam bodo predstavili svoje izobraževanje in poslanstvo skrbi za druge, saj bo to postalo njihov poklic. Govorili bomo tudi o poklicnih tveganjih medicinskih sester in srednjih zdravstvenikov in kako na njihovo izobraževanje vplivajo razmere, ki jih ustvarja novi koronavirus.
Začelo se je novo študijsko leto, ki poteka po hibridnem sistemu - del študijskega procesa poteka na fakulteti, del na daljavo. Kaj to v resnici pomeni, kako so se na faluktetah znašli bruci in kakšno je sploh vzdušje? Kaj se bo letos zgodilo s študentskim življenjem, kako bo z delom prek študentskega servisa? O tem s študenti in predstavniki Študentske organizacije Slovenije.
Na obisk smo šli v Prlekijo. Z dijaki umetniške gimnazije smeri gledališče in film z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer smo se pogovarjali o pouku, lanskem šolskem letu, igralstvu, filmu in umetnosti.
V živo se vam bomo oglasili z Bleda, kjer je nastanjena slovenska ekipa, ki naše državne barve zastopa na 61. Mednarodni matematični olimpijadi. Tekmovalna dneva letošnje olimpijade sta bila ponedeljek in torek, v sredo pa se bodo mladi, čeprav bodo nestrpno čakali rezultate, že lahko nekoliko sprostili, saj bo tekmovalni del programa mimo. Slovensko šestčlansko ekipo tekmovalcev sestavljajo tudi Luka Horjak, Tevž Lotrič in Job Petrovčič, ki bodo z nami v našem terenskem studiu, ob njih bosta tudi uradni vodja slovenske ekipe in delegat Slovenije v odboru Mednarodne matematične olimpijade dr. Gregor Dolinar in vodja celoletnih priprav za dijake in pomočnik vodje slovenske ekipe Jakob Jurij Snoj. Slišali boste vse podrobnosti o letošnji izvedbi mednarodne matematične olimpijade. Ta je bila zaradi boja z novim koronavirusom posebna, že v naslednjih dneh pa morda izvemo, da za slovensko ekipo tudi zgodovinska.
Obiskali smo Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje in preverili, kako so se dijaki že vpeljali v novo šolsko leto. Kako je s prakso, ki je bila lani zamujena, kako s prihajajočimi gostinskimi dogodki in tekmovanji, ki bi se jih morali udeležiti? Kakšne so aktualne smernice pri sestavi jedilnika in kako je koronavirus posegel v njihovo delo? Kje mladi gostinci vidijo svojo prihodnost, kaj je tisto, kar najraje postavijo na krožnik in koliko spremljajo novitete v kulinaričnem svetu?
Dijaki ob začetku novega in neobičajnega šolskega leta o pouku, šolskem sistemu in znanju kot vrednosti.
V Gymnasium tokrat prihaja zdravilna trojka Matko - Juvančič, ki je povezana ne le z bratsko- sestrsko ljubeznijo, ampak tudi z umetnostjo in športom. Pridružite se nam zvečer na Prvem z voditeljico Liano Buršič
Gosta Gymnasiuma sta bila Matej Petelin in Jure Kekec, ki sta v avgustu prehodila pot od Hodoša do Pirana. Ugotovila sta, da življenje teče prehitro, dogodki letijo mimo, dnevi pa so podobni drug drugemu. In se zato odločila, da se odpravita na dogodivščino, ki se jo bosta spominjala vse življenje. Naslovila sta jo walkacrossslovenia. Navdih jima je bil tudi pevec Mike Posner, ki je lani prehodil Združene države Amerike, o prijetnih izkušnjah in malo težjih izzivih na poti pa več izveste v oddaji!
Letošnji prejemnik mladinske pesniške nagrade mala Veronika je postal Aljaž Primožič. Maturant Gimnazije Celje Center je strokovno žirijo prepričal s pesmijo Vsak dan smo večji, ki je največ glasov dobila tudi v spletnem glasovanju. Poleg zmagovalne pesmi vam bo Aljaž predstavil še nekaj svojih del, z njim pa smo govorili tudi o ustvarjalnosti med srednješolsko populacijo in o tem, kakšno mesto ima med njo kritični pogled na družbo.
52. kemijska olimpijada znanja je letos potekala drugače kot sicer. Kako, so povedali naši gosti, člani državne ekipe. To so dijaki, katerih najljubši predmet v šoli je gotovo kemija, ki so morali svoje znanje s tega področja pokazati že na izbirnih testih za uvrstitev v državno ekipo. Na tekmovanju je sicer sodelovalo 60 držav in šest držav opazovalk, skupaj 231 tekmovalcev, slovenski predstavniki pa so prejeli kar 3 bronasta odličja.
Plesna predstava "Oni" govori o ljudeh, ki na svoj način, s svojo kulturo, idejami in iskricami v očeh, bogatijo naša življenja. O ljudeh, ki jih ne glede na njihov doprinos k družbi, zaradi lastne nevednosti, odrivamo stran ter jim s tem krčimo svobodo in življenjski prostor. Predstava poskuša pokazati, da se na negativno ni potrebno odzvati (z negativnostjo). Mladi gibalci plesne šole Kazina, se pod umetniškim vodstvom koreografinje Ade Kogovšek, na odru odenejo v zvoke slovenske glasbene skupine Terrafolk, ter jih združijo z modernimi oblikami plesa in cirkuškimi prvinami. Predstava Oni poje o življenju in kako »fino« ga je živeti. V oddaji se nam bo pridružila koreografinja in mladi plesalci iz predstave. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Z nami v studiu je bil 19-letni hornist Sebastijan Buda, ki je nedavno postal zmagovalec izbora za slovenskega predstavnika na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki, ki bo potekalo v Zagrebu. Kot boste slišali, je bil letošnji izbor zaradi razmer z novim koronavirusom nekoliko prilagojen. Poleg tega bomo govorili o Sebastijanovi ljubezni do igranja roga, s katerim je začel že pri osmih letih, ko ga je zanj navdušil njegov učitelj v nižji glasbeni šoli. Danes študent Akademije za glasbo v Ljubljani pa je poleg uspeha na izboru za mladega evrovizijskega glasbenika na tekmovanjih dosegel še mnogo drugih vrhunskih uvrstitev, tako doma kot v tujini. Prav tako igra v mnogih zasedbah, sodeloval pa je tudi z največjimi svetovnimi imeni igranja na rog.
Ker je poletje čas, ko mnogi med vami odidete tudi v gore, bomo današnji pogovor namenili izobraževalnim dejavnostim, ki jih za vas mlade pripravlja Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije. Kot boste slišali, je teh zares veliko, ob tem pa seveda poskrbijo tudi za zabavo. Prav o prepletu obeh omenih stvari se bodo tisti, ki v planinstvu delajo z mladimi, izpopolnjevali na Seminarju družabnosti 2020, ki ga bo mladinska komisija izvedela v učnem središču Bavšica. Že v ponedeljek pa bodo tam začeli z izobraževanjem nove generacije mladinskih voditeljev. Kaj vse bodo počeli tam, boste izvedeli v oddaji Gymnasium. Ob tem pa bomo govorili tudi o drugih stvareh, ki jih pripravlja omenjena komisija.
Počitnice večina mladi izkoristi za lenarjenje, počitek, druženje s prijatelji in zabavo. A mladi iz vse Slovenij, ki so se udeležili že 10. tradicionalnega raziskovalnega tabora na Rogli, ki poteka v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije, so dokazali, da se da med počitniškimi dnevi združiti tudi prijetno s koristnim. Na taboru so se lotili raziskovanja kulture, prisluhnili žvgolenju ptic, se podali v kameno dobo, postali botanični mojstri, raziskovati gozdove in sadovnjake in še marsikaj drugega. Vtise s tabora slišite v tokratni oddaji!
Pred kratkim so podelili priznanja Inženirska iskra 2020, torej najboljšim iz projekta Inženirke in inženirji bomo!, katerega namen je promocija inženirskih, tehnoloških in naravoslovnih poklicev ter inovativnosti med dijaki vodilnih slovenskih gimnazij. Z nami v studiu bodo lavreati oziroma inženirski podmladek s Strokovne tehniške gimnazije ŠC Kranj. Voditeljica oddaje je Liana Buršič
So počitnice čas za počitek, nabiranje delovnih izkušenj ali usvajanje novega znanja? Prihaja obdobje zabav in druženj s prijatelji ali preživljanja prostega časa z družino? Bo mogoče več časa za branje in hobije, za katere je med letom zmanjkalo časa? So mladi letošnje poletje sploh tako nestrpno pričakovali kot pretekla leta, glede na to, da so bili – z izjemo maturantov – doma od sredine marca? Kakšne načrte torej imajo za proste dni? Bodo zaradi koronavirusa več doma? O tem z dijaki in s študenti v oddaji Gymnasium.
V nenehnem poplavljanju vizualnih podob in obilju kamer, ki jih posedujemo in prav tako obilno uporabljamo s telefonom, da smo že vsi lahko fotografski zapisovalci časa, se upravičeno sprašujemo, kje je še prostor za profesionalno fotografijo in kakšno sporočilnost ter vrednost nosi. Z nami bodo študentje fotografije z visoke šole za storitve VIST, pa tudi eden najbolj priznanih slovenskih fotografov,fotoreporterjev - Uroš Hočevar. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Pred kratkim je v organizaciji VSGT Maribor potekal finalni del tekmovanja za izbor mladega kuharja, ki bo naslednje leto v Minho na Portugalskem zastopal Slovenijo na tekmovanju za nagrado European Young Chef Award, na katerem je zmagal Janko Dulc. Namen tekmovanja je izbrati mladega kreativnega kuharja, ki navdih za svoje kreativno delo črpa iz lokalne in regionalne gastronomske kulture. Prijavljeni kandidati so tekmovali v pripravi inovativne jedi iz lokalnega in/ali regionalnega okolja in predstavitvi promocijskega videa, ki predstavlja kandidatov kulinarični pogled in razumevanje. Janko Dulc, študent gostinstva in turizma na BIC Ljubljana, VSŠ je pod mentorstvom Marjete Cevc za osnovo svoje kreacije izbral ričet, ki jo je pripravil na povsem drugačen, inovativen način. Komisijo je navdušil tako s predstavitvenim videom kot tudi s pripravo jedi in s svojim znanjem ter nastopom, s katerim je preko spletnega intervjuja prepričal strokovno komisijo, ki ji je predsedoval dr. Janez Bogataj. Poleg Janka, bosta gosta v studiu še Anže Bilban, ki je dosegel zlato medaljo v kategoriji SLOVENIASKILLS – KUHARSTVO in Luka Strajn, ki je osvojil zlato medaljo v kategoriji SLOVENIASKILLS – STREŽBA in 3. mesto ter bronasto medalja v kategoriji MEŠANJE PIJAČ.
Pogovarjali smo se z dijaki, ki so konec maja sodelovali na mednarodni filozofski olimpijadi znanja. Za kakšno tekmovanje gre, kako so se naj pripravljali, kako je letos vse skupaj potekalo prek spleta, kakšno znanje morajo dijaki pokazati, o katerih filozofskih vprašanjih so pisali, kako so si priborili 3 bronaste medalje in 4 pohvale? Pa tudi o tem, ali je oznaka filozof pohvala ali zbadljivka?
Je narediti vozniški izpit, ko postaneš polnoleten, le želja mladih ali tudi potreba sodobnega načina življenja? Ali mlademu človeku prinese neodvisnost in samostojnost? Kako sploh pridemo do izpita in koliko nas to stane? Kakšna skupina v prometu so mladi vozniki, so najbolj ranljivi motoristi? O mladih voznikih, obnašanju Slovencev v prometu in avtomobilski prihodnosti bomo govorili z dijaki, ki že držijo volan v rokah, in z inštruktorjemvarne vožnje.
Neveljaven email naslov