Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi za študente to študijsko leto ni najlažje. Študij na daljavo, manj študentskega dela in možnosti za samostojno življenje, manj stikov s prijatelji in številne duševne stiske. Čeprav so zdaj fakultete odprte, stvari še niso take, kot so bile pred epidemijo. Kakšne so izkušnje in želje študentov?
To študijsko leto bi večina ocenila z nezadostno oceno. In čeprav se fakultete odpirajo, položaj študentov še nekaj časa ne bo rožnat.
Kakšno leto je za študenti in zakaj, kljub odpiranju fakultet, razmere še zdaleč niso takšne, kot pred epidemijo? Po številkah novookuženih in hostipaliziranih je Slovenija v rumeni fazi, v kateri se popolnoma odpirajo srednje šole in fakultete, a pri študentih ostaja omejitev razdalje 1,5 metra, je danes sklenila vlada. Bo torej po novem vse po starem? Če tega še ne moremo trditi, pa že lahko je rečemo, da je študijsko leto drugačno, nenavadno, posebno, prav nič študentsko. Že od samega začetka so študente fakultete morale razdeliti na manjše skupine, ki so lahko prišle v same prostore fakultet, večina pa je predavanjem sledila po spletu. Kmalu pa je sledilo popolno zaprtje fakultet in tudi študentskih domov – razen za izjeme … Domov so se vrnili tudi tisti, ki niso več zmogli plačevati najemniških stanovanj. Upad dela prek študentskega servisa je marsikomu onemogočil življenje od doma oz. osamosvajanje od staršev, ustavitev javnega in študentskega življenja pa je nekatere mlade pahnila v duševne stiske.
Kakšno leto je torej za študenti? O tem smo govorili z našimi gosti. To so bili: Vida Jocif, Sara Svati Sharan, Lenart Kokalj in predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec. Kakšno oceno bi mu dali - od 1 do 10? In njihove ocene: 7, - 3, 3, 5. Torej tri po študentskih kriterijih negativne ocene, zakaj?
Kolja z oceno 3: "Mislim, da je bilo več stvari slabših kot dobrih. Seveda so bile tudi dobre stvari - to, da smo študenti stopili skupaj, da se je kdo mogoče malo bolj introspektivno pogledal in potem razrešil kakšne težave. Ampak v resnici je bilo kar grozno: vselej sedeti na istem mestu, v isti sobi. Meni je bilo obupno!"
Več izveste v oddaji!
809 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Tudi za študente to študijsko leto ni najlažje. Študij na daljavo, manj študentskega dela in možnosti za samostojno življenje, manj stikov s prijatelji in številne duševne stiske. Čeprav so zdaj fakultete odprte, stvari še niso take, kot so bile pred epidemijo. Kakšne so izkušnje in želje študentov?
To študijsko leto bi večina ocenila z nezadostno oceno. In čeprav se fakultete odpirajo, položaj študentov še nekaj časa ne bo rožnat.
Kakšno leto je za študenti in zakaj, kljub odpiranju fakultet, razmere še zdaleč niso takšne, kot pred epidemijo? Po številkah novookuženih in hostipaliziranih je Slovenija v rumeni fazi, v kateri se popolnoma odpirajo srednje šole in fakultete, a pri študentih ostaja omejitev razdalje 1,5 metra, je danes sklenila vlada. Bo torej po novem vse po starem? Če tega še ne moremo trditi, pa že lahko je rečemo, da je študijsko leto drugačno, nenavadno, posebno, prav nič študentsko. Že od samega začetka so študente fakultete morale razdeliti na manjše skupine, ki so lahko prišle v same prostore fakultet, večina pa je predavanjem sledila po spletu. Kmalu pa je sledilo popolno zaprtje fakultet in tudi študentskih domov – razen za izjeme … Domov so se vrnili tudi tisti, ki niso več zmogli plačevati najemniških stanovanj. Upad dela prek študentskega servisa je marsikomu onemogočil življenje od doma oz. osamosvajanje od staršev, ustavitev javnega in študentskega življenja pa je nekatere mlade pahnila v duševne stiske.
Kakšno leto je torej za študenti? O tem smo govorili z našimi gosti. To so bili: Vida Jocif, Sara Svati Sharan, Lenart Kokalj in predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec. Kakšno oceno bi mu dali - od 1 do 10? In njihove ocene: 7, - 3, 3, 5. Torej tri po študentskih kriterijih negativne ocene, zakaj?
Kolja z oceno 3: "Mislim, da je bilo več stvari slabših kot dobrih. Seveda so bile tudi dobre stvari - to, da smo študenti stopili skupaj, da se je kdo mogoče malo bolj introspektivno pogledal in potem razrešil kakšne težave. Ampak v resnici je bilo kar grozno: vselej sedeti na istem mestu, v isti sobi. Meni je bilo obupno!"
Več izveste v oddaji!
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.
Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.
V zadnji oddaji Gymnasium se nam bodo v studiu pridružile zmagovalke lanskoletne tekmovalne oddaje v radijski improvizaciji Improklet. Dekleta bodo improvizirala na predloge poslušalcev, povedala kaj se jim je dogajalu v letu 2015 in izbrala gasbo, ki jih je najbolj navdušila v skoraj končanem letu. Poslušajte in sodelujte v oddaji Gymnasium!
V zadnji oddaji prvega kroga našega evropskega projekta Gymnasium.eu sta se pomerili ekipi Šolskega centra Nova Gorica: Srednje ekonomske in trgovske šole in Gimnazije Moste.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kolikokrat se v trgovini, preden kupite novo oblačilo ali najnovejši mobilni telefon, vprašate, ali ga res potrebujete ali pa z njim samo izpolnjujete svojo potrebo po kopičenju stvari? Se pozanimate, kako je bil izdelan in kam bo šel, ko ga ne boste več potrebovali? V času, ko so učinki neodgovornega ravnanja človeka vse bolj vidni v okolju, so to zagotovo vprašanja, ki bi si jih morali postaviti pred prav vsakim nakupom. O odgovornem potrošništvu bomo z mladimi razmišljali v tokratnem Gymnasiumu, ko bomo poskušali ugotoviti, ali imamo na voljo dovolj informacij o izvoru izdelkov, ki jih kupujemo, kdo nas nagovarja k stalnemu kopičenju ter kakšna je resnična cena našega lagodnega življenja. Vodi Andreja Gradišar.
V oddaji Gymnasium. eu sta se pomerili ekipi Gimnazije Novo mesto in SVŠGL - Umetniške gimnazije.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Gosti oddaje so bili mladi, ki so sodelovali na 30. državnem tekmovanju iz logike in na 13. lingvistični olimpijadi. Pogovarjali smo se o tem, kdaj so se začeli ukvarjati z logiko, kako jim je šlo na tekmovanju, kako sta povezani lingvistika in logika, kakšne naloge rešujejo in kako se sami odločajo - prisluhnejo srcu ali glavi? Logični izziv pa smo zastavili tudi poslušalcem.
V Gymnasiumu.eu bomo z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in dijaki Srednje ekonomske šole Ljubljana razpravljali o terorizmu in radikalizaciji. Sploh slednja je v zadnjem času dobila krila, ne le na Vzhodu, ampak se zaradi razmer v katerih se je znašla EU, pojavlja tudi med njenimi državljani. Vprašali se bomo tudi, kako varni smo v EU pred terorističnimi napadi in ali je s svojimi nestrpnimi komentarji na spletnih družabnih omeržjih ekstremist lahko že vaš sosed, prijatelj ali znanec.
Mladi o rekreaciji, gibanju, treninranju različnih športov in tem, da je veliko njihovih vrstnikov premalo telesno aktivnih.
V Gymnasiumu smo po nedavnih velikih uspehih gostili člane slovenske mladinske plezalne reprezentance. Predstavili smo, kako mladi plezalci trenirajo in kaj je tisto, kar iz dobrega plezalca naredi zmagovalca mladinskega svetovnega prvenstva in zelo uspešnega tudi v članskih vrstah. Ker pa je plezanje v zadnjem času postalo zelo priljubljeno tudi na amaterskem nivoju, smo za vse tiste, ki bi jih zanimalo podali še nekaj nasvetov, kako se začeti ukvarjati s tem športom.
V drugi tekmovalni oddaji tretje sezone evropskega projekta Gymnasium.eu bomo govorili o enakopravnosti med spoloma v Evropski uniji. V studiu se nam bodo pridružili dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica in dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor. Z njimi bomo iskali rešitve, kako vlogo spolov v naših življenjih in svetu čim bolj izenačiti, ocenili bomo sistem spolnih kvot, dijaki pa bodo podali svoje konkretne rešitve, ki bodo rdeča nit njihovega razmišljanja. Tudi tokrat bomo med oddajo poklicali v Evropski parlament, kjer nas bo pri telefonu pričakovala slovenska poslanka Romana Tomc.
Gosta v oddaji sta bila Jovan in Ahmad, ki sta iz različnih razlogov zapustila svojo domovino. Zakaj sta iz Srbije in Afganistana prišla v Slovenijo? Kako odprti in gostoljubni sploh smo Slovenci? Kako težak je naš jezik, kako je v šoli ali na fakulteti? Kakšne so njune sanje? O tem smo se pogovarjali v Gymnasiumu, v katerem lahko slišite tudi zgodbe Sirca, Somalcev in Kitajke.
V prvi tekmovalni oddaji 3. sezone se bomo z dijaki I. gimnazije v Celju in dijaki Gimnazije Franceta Prešerna Kranj razgovorili o aktualni temi zadnjih nekaj tednov - o begunski krizi. Kako se z njo (ne)sooča Evropa in kako bi se je lotili dijaki? Kakšne posledice prinaša migracijski tok in kako poskrbeti za integracijo beguncev? Za pomoč pri razmišljanju bomo poklicali še v Bruselj - z nami bo evropska poslanka Tanja Fajon. Glas za najboljšo ekipo lahko oddate na Facebook profilu Programa za mlade. Pripravlja: Nadia Petauer
Društvo Novi dijak, krajše NODI, je skupina dijakov iz različnih ljubljanskih gimnazij. Zgodbo so skupaj začeli pisati leta 2012 z željo, da bi vrstnike spodbujali k večji družbeni kritičnosti in kreativnosti. Projekt NODI omogoča dijakom priložnost inovativnega izražanja in jim ponuja možnost kreativnega soustvarjanja tiskane in spletne revije. Kdo so gimnazijci, ki stojijo za revijo Novi dijak, kakšne vsebine se v njej znajdejo, kakšna je njihova uredniška politika, kako dojemajo cenzuro ter kako vidijo družbeno stanje svoje generacije, boste izvedli v sredini oddaji Gymnasium.
V sredo znova začenjamo cikel evropskih oddaj Gymnasium.eu, ki ga izvajamo v sodelovanju z Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prva oddaja bo napovedna, v njej pa boste izvedeli, na kakšen način smo preoblikovali letošnjo podobo naših evropskih debat, slišali boste, kdo bo sestavljal strokovno komisijo, ki bo ocenjevala nastope dijakov, kar pa je najpomembnejše, izžrebali bomo pare srednješolskih in gimnazijskih ekip, ki se bodo v znanju iz evropskih tem, med seboj pomerile v prvem krogu. Ker so del oddaje tudi poslušalci, ki skupaj s strokovno komisijo določijo zmagovalca posamezne oddaje, bomo predstavili tudi nekoliko spremenjen sistem glasovanj.Vodita: Aleš Ogrin in Nadia Petauer
Neveljaven email naslov