Gymnasium.eu je šel k zamejcem, v Celovec. O temi so svoje mnenje in izkušnje z nami delili dijaki Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu in Dvojezične zvezne trgovske akademije. Multikulturnost in večjezičnost: kako se ti dve evropski načeli udejanjata v Avstriji in drugod po Evropi? V luči zadnjih dogodkov v zvezi z zapisom slovenskega jezika v deželni ustavi avstrijske Koroške smo govorili tudi o položaju slovenske manjšine in slovenščine v Avstriji.

Projekt Gymnasium.eu bomo med zimskimi počitnicami v Sloveniji nadaljevali pri zamejcih. V Celovcu smo se z dijaki Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence in Dvojezične zvezne trgovske akademije pogovarjali o multikulturnosti in večjezičnosti. Temi sta v zadnjem času še posebej aktualni in tudi povezani: prav materni jezik je bistveni element kulturne identitete.  Zanimalo nas je torej, kako se večjezičnost in multikulturnost izražata v njihovem okolju – glede na to, da gre za dvojezično območje in je Železna Kapla primer dobre prakse integracije ljudi, ki so v Avstriji poiskali boljše in varnejše življenje? Seveda pa nismo mogli mimo zadnjih dogajanj v zvezi z (ne)zapisom slovenščine v osnutku nove deželne ustave avstrijske Koroške in izvedeli, kako mladi zamejci razmišljajo o svojem položaju in usodi slovenskega jezika v Avstriji.  

Avstrija je tretja država v Evropi po številu prošenj za azil, več kot 80 tisoč jih tam čaka za zatočišče, v preteklih dveh letih pa smo bili priča njenim prizadevanjem za omejitev vstopa beguncev in migrantov v državo, še vedno obstaja tudi nadzor na slovensko-avstrijski meji. Poleg prebežnikov so tudi slovenska narodnostna manjšina in slovenski delovni migranti v Avstriji v zadnjih mesecih doživeli nekaj hladnih tušev s strani avstrijskih državnih in deželnih ustanov: v osnutku nove deželne ustave avstrijske Koroške je zapisano, da je zgolj nemščina deželni jezik, dvojezične table še vedno burijo duhove, Avstrija pa zaostruje pogoje za delo in zaposlitev za državljane drugih evropskih držav, s čimer jih na trgu dela in storitev postavlja v neenakovreden položaj.

Poleg enotnega trga in prostega pretoka ljudi naj bi Evropska unija varovala tudi bogato jezikovno različnost Evrope in spodbujala učenje jezikov. Njen cilj je omogočiti, da se državljani poleg maternega jezika lahko sporazumevajo še v dveh drugih jezikih. Kako se torej ta načela in vrednote Evropske unije udejanjajo v Avstriji? Kaj v tem kontekstu pomeni izvolitev Alexandra Van der Bellna za novega avstrijskega predsednika? Kakšen je po mnenju mladih zamejcev položaj slovenske manjšine v Avstriji in slovenščine na avstrijskem Koroškem? Se mladi med seboj pogovarjajo v slovenščini ali nemščini? Kakšne prednosti in slabosti vidijo v večjezičnosti in multikulturnosti? Kakšna bo unija v prihodnje? O vsem tem smo govorili z dijaki dveh srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Celovcu.