Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V kakšnem okolju želimo živeti, oddaja posneta v Trstu

01.03.2017

V drugi netekmovalni in terenski oddaji gre ekipa Gymnasiuma.eu k zamejcem v Trst. Z dijaki iz Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna in Državnega tehničnega zavoda Žige Zoisa se bomo pogovarjali o okolju in (ne)odvisnosti Evrope od energentskih virov izven njenih meja.

V drugi netekmovalni in terenski oddaji je šla ekipa Gymnasiuma.eu k zamejcem v Trst. Z dijaki iz Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna in Državnega tehničnega zavoda Žige Zoisa smo se pogovarjali o okolju in (ne)odvisnosti Evrope od energentskih virov izven njenih meja.

Energetska neodvisnost in obrat k zeleni energiji sta visoko na listi prioritet razvoja Evropske unije. Evropa se sooča z učinki podnebnih sprememb, drago nafto iz potencialno nenaklonjenih držav ter z neprestano grožnjo “plinskega spora” med Rusijo in njenimi sosedami, zato sta povečanje energetske učinkovitosti in koordinacija na evropski ravni pomembnejša kot kadarkoli doslej.

Leta 2030 bo morala EU 90 odstotkov svojih potreb po nafti in 80 odstotkov potreb po zemeljskem plinu pokriti z uvozom. Največ dobav pride iz nestabilnih predelov sveta, kot je Bližnji vzhod. Napetosti na različnih delih sveta so pokazale, kako zelo ranljiva je Evropa v svetu, kjer bo energija vedno bolj pogosto uporabljena kot orožje.

Okoli 70 odstotkov nafte, ki se porabi v EU, predstavlja poraba v prometu in polovico te količine porabijo osebni avtomobili. Prav tu se je v zadnjih letih učinkovitost zelo izboljšala, saj so se avtomobilski proizvajalci prostovoljno obvezali, da zmanjšajo porabo vozil. Ker pa se bodo samo število avtomobilov, njihova moč in uporaba tudi povečali, bo ta učinek verjetno izničen, zato bo treba razmisliti o dodatnih ukrepih, kot je na primer davek na gorivo. V zadnjem času pa se, predvsem v Nemčiji, govori o prehodu na uporabo izključno električnih vozil.

Jasno je, da bo v prihodnosti energija iz obnovljivih virov vedno bolj pomembna. Trenutno se v EU proizvaja tri četrtine vse svetovne vetrne energije. Vendar je treba na tem področju storiti še veliko več. Cilji, ki si jih je Unija postavila do leta 2030 stremijo k do 30 odstotnemu povečanju energetske učinkovitosti, 40 odstotnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, pri čemer naj bi bilo 27 odstotkov energije v EU pridobljene iz obnovljivih virov.

Ne smemo pozabiti tudi na zemeljski plin. Oskrba z njim je težja kot na primer pri nafti, saj plin potuje po plinovodih. Ti so velik infrastrukturni in finančni zalogaj, Evropa pa nima povezane mreže, s katero bi bila dobava plina nemotena po vsem območju, tudi ko bi prišlo do zamrznitve dostave iz ene smeri. Projekti južni tok, balkansko plinsko središče in terminal Žavlje so projekti, ki težijo k temu, a veliki s seboj prinašajo tudi okoljevarstvena in druga tveganja. Od dopisnice Mirjam Muženic smo izvedeli, kaj je s terminalom Žavlje, ki bi stal le kilometer od morske meje med Italijo in Slovenijo v Jadranskem zalivu, od mladih sogovornikov pa, kateri onesnaževalci okolja bremenijo tržaški zaliv in kakšne rešitve vidijo, da bi bila njihov zrak in morje bolj čista.


Gymnasium.eu

27 epizod

Gymnasium.eu

27 epizod


Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.

V kakšnem okolju želimo živeti, oddaja posneta v Trstu

01.03.2017

V drugi netekmovalni in terenski oddaji gre ekipa Gymnasiuma.eu k zamejcem v Trst. Z dijaki iz Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna in Državnega tehničnega zavoda Žige Zoisa se bomo pogovarjali o okolju in (ne)odvisnosti Evrope od energentskih virov izven njenih meja.

V drugi netekmovalni in terenski oddaji je šla ekipa Gymnasiuma.eu k zamejcem v Trst. Z dijaki iz Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna in Državnega tehničnega zavoda Žige Zoisa smo se pogovarjali o okolju in (ne)odvisnosti Evrope od energentskih virov izven njenih meja.

Energetska neodvisnost in obrat k zeleni energiji sta visoko na listi prioritet razvoja Evropske unije. Evropa se sooča z učinki podnebnih sprememb, drago nafto iz potencialno nenaklonjenih držav ter z neprestano grožnjo “plinskega spora” med Rusijo in njenimi sosedami, zato sta povečanje energetske učinkovitosti in koordinacija na evropski ravni pomembnejša kot kadarkoli doslej.

Leta 2030 bo morala EU 90 odstotkov svojih potreb po nafti in 80 odstotkov potreb po zemeljskem plinu pokriti z uvozom. Največ dobav pride iz nestabilnih predelov sveta, kot je Bližnji vzhod. Napetosti na različnih delih sveta so pokazale, kako zelo ranljiva je Evropa v svetu, kjer bo energija vedno bolj pogosto uporabljena kot orožje.

Okoli 70 odstotkov nafte, ki se porabi v EU, predstavlja poraba v prometu in polovico te količine porabijo osebni avtomobili. Prav tu se je v zadnjih letih učinkovitost zelo izboljšala, saj so se avtomobilski proizvajalci prostovoljno obvezali, da zmanjšajo porabo vozil. Ker pa se bodo samo število avtomobilov, njihova moč in uporaba tudi povečali, bo ta učinek verjetno izničen, zato bo treba razmisliti o dodatnih ukrepih, kot je na primer davek na gorivo. V zadnjem času pa se, predvsem v Nemčiji, govori o prehodu na uporabo izključno električnih vozil.

Jasno je, da bo v prihodnosti energija iz obnovljivih virov vedno bolj pomembna. Trenutno se v EU proizvaja tri četrtine vse svetovne vetrne energije. Vendar je treba na tem področju storiti še veliko več. Cilji, ki si jih je Unija postavila do leta 2030 stremijo k do 30 odstotnemu povečanju energetske učinkovitosti, 40 odstotnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, pri čemer naj bi bilo 27 odstotkov energije v EU pridobljene iz obnovljivih virov.

Ne smemo pozabiti tudi na zemeljski plin. Oskrba z njim je težja kot na primer pri nafti, saj plin potuje po plinovodih. Ti so velik infrastrukturni in finančni zalogaj, Evropa pa nima povezane mreže, s katero bi bila dobava plina nemotena po vsem območju, tudi ko bi prišlo do zamrznitve dostave iz ene smeri. Projekti južni tok, balkansko plinsko središče in terminal Žavlje so projekti, ki težijo k temu, a veliki s seboj prinašajo tudi okoljevarstvena in druga tveganja. Od dopisnice Mirjam Muženic smo izvedeli, kaj je s terminalom Žavlje, ki bi stal le kilometer od morske meje med Italijo in Slovenijo v Jadranskem zalivu, od mladih sogovornikov pa, kateri onesnaževalci okolja bremenijo tržaški zaliv in kakšne rešitve vidijo, da bi bila njihov zrak in morje bolj čista.


15.12.2016

Evropski poslanec Milan Zver o vprašanjih dijakov

Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.


14.12.2016

Vroče-hladno čezatlantsko zavezništvo

Tretja tekmovalna oddaja Gymnasium.eu prinaša razmislek o odnosu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Kako so se na izvolitev Donalda Trumpa, 45. ameriškega predsednika, odzvali evropski voditelji? Ali sestanek zunanjih ministrov evropske povezave po Trumpovi izvolitvi pomeni, da je čezatlantsko razmerje negotovo? Z dijaki Šolskega centra Ljubljana, Gimnazije Antona Aškerca in dijaki Gimnazije Jesenice bomo govorili o nedavni ameriški predsedniški kampanji, ki je odprla tudi precej vprašanj o odnosu, ki ga imajo ZDA do Evropske unije. Kako na drugi strani Atlantika gledajo na begunsko krizo – gre res le za evropsko breme? Kakšna bo nadaljnja skupna varnostna in obrambna politika? In kaj se bo zgodilo z zvezo NATO? V sredo ob 20h bo z nami tudi evropski poslanec dr. Milan Zver, debato pa bomo po zaključeni tretji tekmovalni oddaji nadaljevali na mobilni aplikaciji Gymnasium.eu.


08.12.2016

Ivo Vajgl o sodelovanju v oddaji Gymnasium.eu

Evropski poslanec Ivo Vajgl je komentiral vprašanja mladih, ki so mu jih zastavili v oddaji Gymnasium.eu o posledicah brexita.


07.12.2016

Kako mladi razmišljajo o posledicah brexita?

Ekipi dijakov Prometne šole Maribor in Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje sta v Gymnasiumu.eu razpravljali o posledicah brexita in tem, ali lahko Britaniji sledi še kakšna država. Katera šola vas je bolj prepričala?


01.12.2016

Tanja Fajon po oddaji Gymnasium.eu o beguncih

Prvo tekmovalno oddajo projekta Gymnasium.eu je spremljala tudi evropska poslanka Tanja Fajon, ki problematiki evropske politike do beguncev sledi že ves čas, od kar je bila prvič izvoljena v Evropski parlament. Dijaki so ji v oddaji zastavili dve vprašanji, poklicali pa smo jo tudi po oddaji, da pove svoj vtis o oddaji in razmišljanju maldih o tej aktualni in pereči temi.


30.11.2016

Več kot leto po begunskem valu - kje je Evropa danes?

V prvi oddaji prvega kroga nove sezone Gymnasiuma.eu sta na temo begunske krize in njenega reševanja svoja mnenja in predloge predstavili ekipi Srednje trgovske in ekonomske šole Šolskega centra Nova Gorica in Srednje trgovske šole Ljubljana. Katera šola vas je s svojimi argumenti in idejami bolj prepričala in navdušila? Katera se bo uvrstila v drugi krog? Odločate vi, na mobilni aplikaciji Gymansium.eu in na spletnih straneh Prvega programa Radia Slovenija.


16.11.2016

Napovedna oddaja in žrebanje tekmovalnih parov

Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.


Stran 2 od 2
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov