Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gimnazija Novo mesto vs. Gimnazija Želimlje
Ali mediji ustvarjajo resničnost ali so le njen odsev? Kakšno je poslanstvo javnih medijev? Katera vrednota prevlada – pravica do svobode govora ali pravica do enakosti in človeškega dostojanstva? In zakaj klikamo na lažne novice? O tem v drugi polfinalni oddaji Gymnasium.eu!
Liberty Writers News je spletna stran z lažnimi novicami, ki sta jo leta 2015 – z željo po zaslužku – ustvarila Paris Wade in Ben Goldman. Danes zaradi klikanja bralcev na njune senzacionalistične, napihnjene in izmišljene, lažne novice (večina jih je v podporo novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu), zaslužita na tisoče dolarjev na mesec. Na Facebooku imata več kot milijon 300 tisoč sledilcev, na Twitterju več kot 40 tisoč. Sama sta se sicer opredelila za »liberalca« in sta prejšnjih volitvah obakrat volila demokrata Baracka Obamo. Drugi primer je še bliže – v Makedoniji je cela vas živela od prodajanja oglasov na portalih z lažnimi novicami o Donaldu Trumpu med ameriško predsedniško kampanjo.
Agencija Evropske unije za temeljne pravice svari pred tem, da smo ljudje (in tudi mediji) zmeraj bolj odvisni od interneta kot glavnega vira informacij. Svetovni splet omogoča hitro razširjanje nepreverjenih izjav, ki lahko spodbujajo k sovraštvu. Glavna razlika z dozdajšnjimi oblikami lažnih vesti, cenzure ali prikrivanja v medijih je v tem, da se lažne novice hitro širijo po družabnih omrežjih, ki svoje uporabnike/bralce izberejo prav na podlagi njihovih prepričanj in interesov. Izkazalo se je namreč, da ljudje radi beremo in delimo besedila, ki se ujemajo z našimi prepričanji in potrjujejo naše stereotipe, ideje in strahove. Lažne novice so postale sredstvo politične manipulacije in ekonomske preračunljivosti. Zakaj ljudje lažje verjamemo tistemu, kar se sklada z našimi lastnimi prepričanji? In kdo je odgovoren za razširjanje laži – avtorji, ki jih objavijo, ali omrežja, podjetja (Facebook, Twitter), ki ponujajo možnost objave?
A tudi pri klasičnih medijih lahko zasledimo pristranskost. Kako na vsebino in poročanje vplivajo lastniki, želja po dobičku, politika in novinarska etika? Vplivi prihajajo od vsepovsod – kakšno je torej poslanstvo množičnih medijev in novinarjev?
V zadnjem času, ko so mediji, družbena omrežja in celo nacionalni parlamenti (pa tudi Evropski parlament) polni izjav in govorov, ki nekatere ljudi ali skupine označujejo za manjvredne ali konfliktne, je vprašanje o poslanstvu in vlogi javnih medijev še kako aktualno. Tudi Agencija EU za temeljne pravice je v svojem novembrskem prispevku na temo temeljnih pravic opozarjala na vedno manj spoštljive razprave v javnem diskurzu.
Sovražni govor temelji na prepričanju o manjvrednosti nekaterih ljudi zaradi njihove pripadnosti določeni skupini, njegov namen pa je ljudi prestrašiti ali/in razčlovečiti. A čeprav je njegova strokovna definicija jasna in je opredeljen kot kaznivo dejanje, je v vsakdanjem življenju in v javnih diskurzih včasih težko določljiv, saj ima vsak človek svoja merila.
»Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve, ki jih opravljajo ponudniki medijskih storitev pod njihovo pristojnostjo, ne vsebujejo spodbujanja nestrpnosti na podlagi rase, spola, vere ali narodnosti,« je zapisano v 6. členu Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. A v vseh konvencijah, pogodbah in direktivah, kjer so omenjeni spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država ter spoštovanje človekovih pravic (vključno s pravicami pripadnikov manjšin), sta zagotovljeni tudi pravica do svobode izražanja in pravica do informiranja. Evropska unija si prizadeva za svobodo, neodvisnost in pluralnost medijev, saj je medijska pluralnost varuhinja demokracije, svoboda izražanja pa osnova demokratičnih vrednot Evropske unije.
Katera vrednota je mladim bolj pomembna, kateri dajejo prednost? Je mnenje, ki je nestrpno, žaljivo, sovražno, sprejemljivo v imenu pravice do svobodnega izražanja? Kaj je meja med izražanjem lastnega mnenja in sovražnim govorom? Kako se boriti proti sovražnemu govoru, kako proti lažnim novicam? Kakšno nalogo in poslanstvo imajo mediji sami? O tem bodo govorili dijaki iz Novega mesta in Želimelj v drugi polfinalni terenski oddaji Gymnasium.eu.
27 epizod
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
Gimnazija Novo mesto vs. Gimnazija Želimlje
Ali mediji ustvarjajo resničnost ali so le njen odsev? Kakšno je poslanstvo javnih medijev? Katera vrednota prevlada – pravica do svobode govora ali pravica do enakosti in človeškega dostojanstva? In zakaj klikamo na lažne novice? O tem v drugi polfinalni oddaji Gymnasium.eu!
Liberty Writers News je spletna stran z lažnimi novicami, ki sta jo leta 2015 – z željo po zaslužku – ustvarila Paris Wade in Ben Goldman. Danes zaradi klikanja bralcev na njune senzacionalistične, napihnjene in izmišljene, lažne novice (večina jih je v podporo novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu), zaslužita na tisoče dolarjev na mesec. Na Facebooku imata več kot milijon 300 tisoč sledilcev, na Twitterju več kot 40 tisoč. Sama sta se sicer opredelila za »liberalca« in sta prejšnjih volitvah obakrat volila demokrata Baracka Obamo. Drugi primer je še bliže – v Makedoniji je cela vas živela od prodajanja oglasov na portalih z lažnimi novicami o Donaldu Trumpu med ameriško predsedniško kampanjo.
Agencija Evropske unije za temeljne pravice svari pred tem, da smo ljudje (in tudi mediji) zmeraj bolj odvisni od interneta kot glavnega vira informacij. Svetovni splet omogoča hitro razširjanje nepreverjenih izjav, ki lahko spodbujajo k sovraštvu. Glavna razlika z dozdajšnjimi oblikami lažnih vesti, cenzure ali prikrivanja v medijih je v tem, da se lažne novice hitro širijo po družabnih omrežjih, ki svoje uporabnike/bralce izberejo prav na podlagi njihovih prepričanj in interesov. Izkazalo se je namreč, da ljudje radi beremo in delimo besedila, ki se ujemajo z našimi prepričanji in potrjujejo naše stereotipe, ideje in strahove. Lažne novice so postale sredstvo politične manipulacije in ekonomske preračunljivosti. Zakaj ljudje lažje verjamemo tistemu, kar se sklada z našimi lastnimi prepričanji? In kdo je odgovoren za razširjanje laži – avtorji, ki jih objavijo, ali omrežja, podjetja (Facebook, Twitter), ki ponujajo možnost objave?
A tudi pri klasičnih medijih lahko zasledimo pristranskost. Kako na vsebino in poročanje vplivajo lastniki, želja po dobičku, politika in novinarska etika? Vplivi prihajajo od vsepovsod – kakšno je torej poslanstvo množičnih medijev in novinarjev?
V zadnjem času, ko so mediji, družbena omrežja in celo nacionalni parlamenti (pa tudi Evropski parlament) polni izjav in govorov, ki nekatere ljudi ali skupine označujejo za manjvredne ali konfliktne, je vprašanje o poslanstvu in vlogi javnih medijev še kako aktualno. Tudi Agencija EU za temeljne pravice je v svojem novembrskem prispevku na temo temeljnih pravic opozarjala na vedno manj spoštljive razprave v javnem diskurzu.
Sovražni govor temelji na prepričanju o manjvrednosti nekaterih ljudi zaradi njihove pripadnosti določeni skupini, njegov namen pa je ljudi prestrašiti ali/in razčlovečiti. A čeprav je njegova strokovna definicija jasna in je opredeljen kot kaznivo dejanje, je v vsakdanjem življenju in v javnih diskurzih včasih težko določljiv, saj ima vsak človek svoja merila.
»Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve, ki jih opravljajo ponudniki medijskih storitev pod njihovo pristojnostjo, ne vsebujejo spodbujanja nestrpnosti na podlagi rase, spola, vere ali narodnosti,« je zapisano v 6. členu Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. A v vseh konvencijah, pogodbah in direktivah, kjer so omenjeni spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država ter spoštovanje človekovih pravic (vključno s pravicami pripadnikov manjšin), sta zagotovljeni tudi pravica do svobode izražanja in pravica do informiranja. Evropska unija si prizadeva za svobodo, neodvisnost in pluralnost medijev, saj je medijska pluralnost varuhinja demokracije, svoboda izražanja pa osnova demokratičnih vrednot Evropske unije.
Katera vrednota je mladim bolj pomembna, kateri dajejo prednost? Je mnenje, ki je nestrpno, žaljivo, sovražno, sprejemljivo v imenu pravice do svobodnega izražanja? Kaj je meja med izražanjem lastnega mnenja in sovražnim govorom? Kako se boriti proti sovražnemu govoru, kako proti lažnim novicam? Kakšno nalogo in poslanstvo imajo mediji sami? O tem bodo govorili dijaki iz Novega mesta in Želimelj v drugi polfinalni terenski oddaji Gymnasium.eu.
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
Tretja tekmovalna oddaja Gymnasium.eu prinaša razmislek o odnosu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Kako so se na izvolitev Donalda Trumpa, 45. ameriškega predsednika, odzvali evropski voditelji? Ali sestanek zunanjih ministrov evropske povezave po Trumpovi izvolitvi pomeni, da je čezatlantsko razmerje negotovo? Z dijaki Šolskega centra Ljubljana, Gimnazije Antona Aškerca in dijaki Gimnazije Jesenice bomo govorili o nedavni ameriški predsedniški kampanji, ki je odprla tudi precej vprašanj o odnosu, ki ga imajo ZDA do Evropske unije. Kako na drugi strani Atlantika gledajo na begunsko krizo – gre res le za evropsko breme? Kakšna bo nadaljnja skupna varnostna in obrambna politika? In kaj se bo zgodilo z zvezo NATO? V sredo ob 20h bo z nami tudi evropski poslanec dr. Milan Zver, debato pa bomo po zaključeni tretji tekmovalni oddaji nadaljevali na mobilni aplikaciji Gymnasium.eu.
Evropski poslanec Ivo Vajgl je komentiral vprašanja mladih, ki so mu jih zastavili v oddaji Gymnasium.eu o posledicah brexita.
Ekipi dijakov Prometne šole Maribor in Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje sta v Gymnasiumu.eu razpravljali o posledicah brexita in tem, ali lahko Britaniji sledi še kakšna država. Katera šola vas je bolj prepričala?
Prvo tekmovalno oddajo projekta Gymnasium.eu je spremljala tudi evropska poslanka Tanja Fajon, ki problematiki evropske politike do beguncev sledi že ves čas, od kar je bila prvič izvoljena v Evropski parlament. Dijaki so ji v oddaji zastavili dve vprašanji, poklicali pa smo jo tudi po oddaji, da pove svoj vtis o oddaji in razmišljanju maldih o tej aktualni in pereči temi.
V prvi oddaji prvega kroga nove sezone Gymnasiuma.eu sta na temo begunske krize in njenega reševanja svoja mnenja in predloge predstavili ekipi Srednje trgovske in ekonomske šole Šolskega centra Nova Gorica in Srednje trgovske šole Ljubljana. Katera šola vas je s svojimi argumenti in idejami bolj prepričala in navdušila? Katera se bo uvrstila v drugi krog? Odločate vi, na mobilni aplikaciji Gymansium.eu in na spletnih straneh Prvega programa Radia Slovenija.
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov