Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gimnazija Kranj vs. Gimnazija Želimlje v finalni oddaji 4. sezone Gymnasium.eu. V živo iz Hiše Evropske unije.
Gimnazija Kranj vs. Gimnazija Želimlje
V kakšni Evropi želimo živeti? Vprašanje, ki smo ga ustvarjalci oddaje Gymnasium.eu prihranili za finalno soočenje in vprašanje, ki je v ospredju tudi (ali predvsem) v luči nedavne 60. obletnice rimskih sporazumov, temeljev današnje Evropske unije. V debati je zmagala Gimnazija Želimlje, prejela je točko od glasov poslušalcev in tri točke žirije, je pa slednja zelo pohvalila tudi dijake iz Kranja. Zmagovalka spletnih debat in dobitnica iPhona je postala Zala Vipotnik iz Rogaške Slatine.
Voditelji 27 članic in treh osrednjih institucij Evropske unije so 25. marca v Rimu podpisali izjavo, v kateri so potrdili enotnost, skupne interese in vrednote. Rimska deklaracija začrtuje ambicije Evropske unije za prihodnje desetletje, začne pa se z besedami ponosa ob dosežkih edinstvene zveze, ki je vstala iz pepela prve in druge svetovne vojne. Danes se Evropa spopada z izzivi, kot so regionalni konflikti, terorizem, migracijski pritiski ter socialne in gospodarske neenakosti. Eno osrednjih vprašanj pri pripravi izjave je bila opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti, s katerim želijo zahodne članice zagotoviti prožnejšo in učinkovitejšo Unijo ter s tem njen obstoj, v vzhodnih pa ta koncept vzbuja strah pred drugorazredno obravnavo in izključenostjo.
Kompromis je ohlapen zapis, da bodo članice tako kot v preteklosti “delovale skupaj, različno hitro in intenzivno, ko bo to potrebno, ob premikanju v isto smer”. Ob tem zatrjujejo, da bodo vrata vselej odprta tistim, ki se bodo želeli pridružiti pozneje. Glede prihodnosti Evrope je predsednik Sveta Donald Tusk dejal: “Če želite nekam priti hitro, greste sami. Če pa hočete priti daleč, morate iti skupaj.”
Pogodbe EU-ja članicam sicer že omogočajo “potovanje različnih intenzivnosti in hitrosti”. Najočitnejša primera sta schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah in monetarna unija oziroma evrsko območje. Da je Evropa več hitrosti lahko le metoda, ne pa tudi strategija poudarja vodja socialistov in demokratov, italijanski poslanec Gianni Pittella.
Za razvoj EU-ja v obdobju do leta 2025 predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker vidi pet možnih scenarijev. Prvi je, da ostane vse tako kot doslej. Drugi predvideva, da se EU osredotoči samo na enotni trg. Po tretjem naj tisti, ki hočejo več, storijo več, kar vključuje oblikovanje koalicij voljnih. Četrta možnost je, da se stori manj, a učinkoviteje. Kot peto možnost Juncker vidi federalistični scenarij: storiti veliko več skupaj. Rdeča nit teh predlogov sta dve temeljni načeli: enotnost in enaka obravnava članic, pri scenarijih pa gre za izhodišče, ne za cilj. Juncker z njimi očitno dokazuje, da je v krizi predvsem zaupanje med evropsko politično elito in javnostmi v posamičnih državah.
Pojavljajo se namreč številni pozivi k reformirani Evropi, pozivi k spremembam, k vrnitvi k človeku kot osrednji vrednoti, k Evropi s pravico do dela in posameznikovega dostojanstva. Tudi večina vodilnih poslancev političnih skupin Parlamenta se je na marčevskem zasedanju strinjala, da morajo države članice Unijo usmeriti v reševanje neposrednih potreb državljanov.
Ali bi Evropa dveh oziroma več hitrosti vodila v njen razpad ali njeno rešitev? Kakšna je nova smer za Evropo? V finalni oddaji z dijaki Gimnazije Kranj in dijaki Gimnazije Želimlje.
V sredo od 20.00 do 22.00 na Prvem, v živo iz Hiše Evropske unije, tudi z glasbeno skupino Neomi.
27 epizod
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
Gimnazija Kranj vs. Gimnazija Želimlje v finalni oddaji 4. sezone Gymnasium.eu. V živo iz Hiše Evropske unije.
Gimnazija Kranj vs. Gimnazija Želimlje
V kakšni Evropi želimo živeti? Vprašanje, ki smo ga ustvarjalci oddaje Gymnasium.eu prihranili za finalno soočenje in vprašanje, ki je v ospredju tudi (ali predvsem) v luči nedavne 60. obletnice rimskih sporazumov, temeljev današnje Evropske unije. V debati je zmagala Gimnazija Želimlje, prejela je točko od glasov poslušalcev in tri točke žirije, je pa slednja zelo pohvalila tudi dijake iz Kranja. Zmagovalka spletnih debat in dobitnica iPhona je postala Zala Vipotnik iz Rogaške Slatine.
Voditelji 27 članic in treh osrednjih institucij Evropske unije so 25. marca v Rimu podpisali izjavo, v kateri so potrdili enotnost, skupne interese in vrednote. Rimska deklaracija začrtuje ambicije Evropske unije za prihodnje desetletje, začne pa se z besedami ponosa ob dosežkih edinstvene zveze, ki je vstala iz pepela prve in druge svetovne vojne. Danes se Evropa spopada z izzivi, kot so regionalni konflikti, terorizem, migracijski pritiski ter socialne in gospodarske neenakosti. Eno osrednjih vprašanj pri pripravi izjave je bila opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti, s katerim želijo zahodne članice zagotoviti prožnejšo in učinkovitejšo Unijo ter s tem njen obstoj, v vzhodnih pa ta koncept vzbuja strah pred drugorazredno obravnavo in izključenostjo.
Kompromis je ohlapen zapis, da bodo članice tako kot v preteklosti “delovale skupaj, različno hitro in intenzivno, ko bo to potrebno, ob premikanju v isto smer”. Ob tem zatrjujejo, da bodo vrata vselej odprta tistim, ki se bodo želeli pridružiti pozneje. Glede prihodnosti Evrope je predsednik Sveta Donald Tusk dejal: “Če želite nekam priti hitro, greste sami. Če pa hočete priti daleč, morate iti skupaj.”
Pogodbe EU-ja članicam sicer že omogočajo “potovanje različnih intenzivnosti in hitrosti”. Najočitnejša primera sta schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah in monetarna unija oziroma evrsko območje. Da je Evropa več hitrosti lahko le metoda, ne pa tudi strategija poudarja vodja socialistov in demokratov, italijanski poslanec Gianni Pittella.
Za razvoj EU-ja v obdobju do leta 2025 predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker vidi pet možnih scenarijev. Prvi je, da ostane vse tako kot doslej. Drugi predvideva, da se EU osredotoči samo na enotni trg. Po tretjem naj tisti, ki hočejo več, storijo več, kar vključuje oblikovanje koalicij voljnih. Četrta možnost je, da se stori manj, a učinkoviteje. Kot peto možnost Juncker vidi federalistični scenarij: storiti veliko več skupaj. Rdeča nit teh predlogov sta dve temeljni načeli: enotnost in enaka obravnava članic, pri scenarijih pa gre za izhodišče, ne za cilj. Juncker z njimi očitno dokazuje, da je v krizi predvsem zaupanje med evropsko politično elito in javnostmi v posamičnih državah.
Pojavljajo se namreč številni pozivi k reformirani Evropi, pozivi k spremembam, k vrnitvi k človeku kot osrednji vrednoti, k Evropi s pravico do dela in posameznikovega dostojanstva. Tudi večina vodilnih poslancev političnih skupin Parlamenta se je na marčevskem zasedanju strinjala, da morajo države članice Unijo usmeriti v reševanje neposrednih potreb državljanov.
Ali bi Evropa dveh oziroma več hitrosti vodila v njen razpad ali njeno rešitev? Kakšna je nova smer za Evropo? V finalni oddaji z dijaki Gimnazije Kranj in dijaki Gimnazije Želimlje.
V sredo od 20.00 do 22.00 na Prvem, v živo iz Hiše Evropske unije, tudi z glasbeno skupino Neomi.
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
Tretja tekmovalna oddaja Gymnasium.eu prinaša razmislek o odnosu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Kako so se na izvolitev Donalda Trumpa, 45. ameriškega predsednika, odzvali evropski voditelji? Ali sestanek zunanjih ministrov evropske povezave po Trumpovi izvolitvi pomeni, da je čezatlantsko razmerje negotovo? Z dijaki Šolskega centra Ljubljana, Gimnazije Antona Aškerca in dijaki Gimnazije Jesenice bomo govorili o nedavni ameriški predsedniški kampanji, ki je odprla tudi precej vprašanj o odnosu, ki ga imajo ZDA do Evropske unije. Kako na drugi strani Atlantika gledajo na begunsko krizo – gre res le za evropsko breme? Kakšna bo nadaljnja skupna varnostna in obrambna politika? In kaj se bo zgodilo z zvezo NATO? V sredo ob 20h bo z nami tudi evropski poslanec dr. Milan Zver, debato pa bomo po zaključeni tretji tekmovalni oddaji nadaljevali na mobilni aplikaciji Gymnasium.eu.
Evropski poslanec Ivo Vajgl je komentiral vprašanja mladih, ki so mu jih zastavili v oddaji Gymnasium.eu o posledicah brexita.
Ekipi dijakov Prometne šole Maribor in Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje sta v Gymnasiumu.eu razpravljali o posledicah brexita in tem, ali lahko Britaniji sledi še kakšna država. Katera šola vas je bolj prepričala?
Prvo tekmovalno oddajo projekta Gymnasium.eu je spremljala tudi evropska poslanka Tanja Fajon, ki problematiki evropske politike do beguncev sledi že ves čas, od kar je bila prvič izvoljena v Evropski parlament. Dijaki so ji v oddaji zastavili dve vprašanji, poklicali pa smo jo tudi po oddaji, da pove svoj vtis o oddaji in razmišljanju maldih o tej aktualni in pereči temi.
V prvi oddaji prvega kroga nove sezone Gymnasiuma.eu sta na temo begunske krize in njenega reševanja svoja mnenja in predloge predstavili ekipi Srednje trgovske in ekonomske šole Šolskega centra Nova Gorica in Srednje trgovske šole Ljubljana. Katera šola vas je s svojimi argumenti in idejami bolj prepričala in navdušila? Katera se bo uvrstila v drugi krog? Odločate vi, na mobilni aplikaciji Gymansium.eu in na spletnih straneh Prvega programa Radia Slovenija.
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov