Vsi smo pod stresom, stres je postal kar stalnica v naših življenjih. Pa je res treeba, da je tako? Predstavili bomo izsledke raziskave, ki prikazujejo pod kakšnim stresom so Slovenski mladostniki in poovedali kaj to pomeni za njihovo fizično in duševno stanje. Naučiči se bomo še osnov čuječnosti in skpaj začeli premagovati stres.

Prazniki so za nami, prav tako prvi teden v letu 2016. Ker vemo, da ste tudi osnovnošolci pogosto pod različnimi pritiski, smo tokratno oddajo posvetili stresu in kako se mu v čim večji meri izogniti.

Stres je odziv našega telesa na ogrožajoče dejavnike iz našega okolja. Tudi živali doživljajo stres, takrat ko so v življenjski nevarnosti. Sodobni svet pa je tako poln stimulov iz okolja, da smo se ljudje občutka ‘biti pod stresom’ že tako privadili, da stresno od reagiramo že na najmanjše dražljaje. Vendar pa to ni dobro za naše fizično in duševno zdravje. Dolgotrajen stres povzroča motnje spanja, depresijo, razdražljivost, napetost, debelost …

Odrasli se pogosto ne zavedajo, da tudi otroci občutijo stres. Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pokazala, da ste slovenski mladostniki precej obremenjeni, nam je povedala mag. Maja Bajt.

Ugotavljamo, da vsaj 28 odstotkov slovenskih mladostnikov redno doživlja vsaj dva psihosomatska simptoma stresa, najpogosteje so to napetost, nespečnost, razdražljivost. V zadnjih letih pa narašča predvsem doživljanje t.i. simptoma ‘biti na tleh’. Slaba četrtina slovenskih mladostnikov je depresivnih, se pravi so bili žalostni vsaj dva tedna v preteklem letu.

Razlogi so predvsem v načinu življenja v sodobnem času, ki ga narekuje potrošnja. Naša družba je osnovana na tekmovanju, za višje ocene, boljše službe, pametnejše telefone. Prav tekmovalnost je, poleg strahu in pohlepa po vedno boljših stvareh, največji povzročitelj stresa, pravi profesorica indijskih študij na Univerzi v Avstraliji in na Univerzi v Ljubljani, dr. Tamara Dietrich. Želi si, da bi začeli vsaj razmišljati o drugačnih vrednotah.

Mogoče je živeti brez stresa.Stres je itak ena dokaj nova beseda. Pred dvesto leti je še ni bilo v tem smislu. Stres je odziv, ki ga pogojuje strah, tekmovalnost, tudi pohlep, da bi imeli vsega več – uspeha, izkušenj, materialnih stvari. Mislim, da je stres nepotreben, da je mogoče živeti brez stresa ter da se vsekakor velja potruditi.

Stres se lahko naučimo obvladovati s tehnikami meditacije imenovanimi čuječnost (ang. mindfullness). Gre za gojenje etične intuicije, gre za zavedanje sedanjosti. Učimo se osredotočenosti na dihanje, zato da se naučimo živeti v sedanjosti, da nas ne skrbi kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku. Naslednja stopnja pa je, da se naučimo katere misli nas negativno vznemirjajo in namesto, da jih pustimo, da nam kljuvajo po glavi, jih izpustimo in se raje osredotočimo na naše dihanje. Tako se bomo umirili, se osvobodili jeze, pohlepa in ostalih negativnih čustev. Imeli bomo vedno več pozitivnih misli in tako bo naše življenje postalo veliko lepše.

Dr. Tamara Dietrich je sodelovala pri integraciji meditacije v šole v Avstraliji in Singapurju. Rezultati so pokazali, da so učenci bolj umirjeni, na šolah je manj nasilja in rezultati na testih so boljši.

Živimo tukaj in zdaj. To je ta glavna metoda (čuječnosti). Po navadi stres povzroča razmišljanje o prihodnosti, o tem kaj bo. To povzroča nepotrebne stiske.

Nekaj preprostih vaj iz čuječnosti boste našli v publikaciji Inštituta za javno zdravje. Otresite se stresa!