Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V studiu se bodo voditeljici Tadeji Bizilj pridružili mladi novinarji iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena izmed teh tem je tudi nasilje.
Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje – mladi iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj. 01 475 22 22 pa kot vsako soboto prava telefonska številka, da svoje mnenje in izkušnje o tem poveste tudi vsi mladi poslušalci.
Osnovnošolke so v tokratni oddaji odkrito spregovorile o fizičnem, spolnem, psihičnem in spletnem nasilju.
V studiu so se voditeljici Tadeji Bizilj pridružile mlade novinarke Ela, Sara in Zala ter njihova mentorica Andreja Bečan iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena od teh tem je tudi nasilje. V oddaji sta se nam skozi pogovor pridružila tudi Jerneja Šibilja z Instituta za psihološko svetovanje in izobraževalno razvoje projekte in Denis Porčič – CHORCHYP in povedala svoje mnenje in izkušnje ter podala koristne nasvete.
"Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? V medvrstniškem nasilju je kot žrtve ali storilci udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja."
Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje - dekleta iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj.
Kako reagirati ob nasilju?
Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar – v teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko ...
Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.
Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!. Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centru za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.
801 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V studiu se bodo voditeljici Tadeji Bizilj pridružili mladi novinarji iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena izmed teh tem je tudi nasilje.
Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje – mladi iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj. 01 475 22 22 pa kot vsako soboto prava telefonska številka, da svoje mnenje in izkušnje o tem poveste tudi vsi mladi poslušalci.
Osnovnošolke so v tokratni oddaji odkrito spregovorile o fizičnem, spolnem, psihičnem in spletnem nasilju.
V studiu so se voditeljici Tadeji Bizilj pridružile mlade novinarke Ela, Sara in Zala ter njihova mentorica Andreja Bečan iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena od teh tem je tudi nasilje. V oddaji sta se nam skozi pogovor pridružila tudi Jerneja Šibilja z Instituta za psihološko svetovanje in izobraževalno razvoje projekte in Denis Porčič – CHORCHYP in povedala svoje mnenje in izkušnje ter podala koristne nasvete.
"Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? V medvrstniškem nasilju je kot žrtve ali storilci udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja."
Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje - dekleta iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj.
Kako reagirati ob nasilju?
Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar – v teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko ...
Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.
Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!. Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centru za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.
Z mladimi, ki so se udeležili poletnega kampa v Bohinju ter se učili angleščine, smo odkrivali svet jezikov, kako se jih naučimo in kako pravilno izgovarjati tuje besede, predvsem pa predstavili poletni angleški tabor v Bohinju.
To soboto, ko ekipa Programa za mlade v Kranjski Gori na letovanju Zveze prijateljev mladine LJ Moste Polje izvaja novinarske delavnice, smo izvedeli, kako dobro se znajo mladi postaviti v vlogo radijskega novinarja in voditelja. Seveda smo izvedeli tudi, kako potekajo počitniški dnevi na letovanju, kakšne športne aktivnosti so na urniku pod lepimi visokimi gorami in blizu mrzlega jezera Jasna, kako pospravljene imajo mladi sobe ter kakšne vezi so se stkale med mladimi v počitniški vili Šumica. Ker so šolarji sedaj na počitnicah, smo jih obiskali na taboru ZPM Ljubljana Moste-Polje in jih seznanili z radijskim novinarskim delom, snemanjem in montažo prispevkov – in to ne le v teoriji, temveč predvsem v praksi. Kaj so posneli, smo slišali v oddaji Hudo, ko smo v neposrednem prenosu z mladimi novinarji govorili tudi o počitnicah in športu. Skupaj smo za poslušalce pripravili zanimive vsebine: od anket o solidarnosti do pogovora s tremi tekmovalci iz letošnjega Exatlona.
V studiu so se nam pridružili mladi počitnikarji, ki poletne dni preživljajo v družbi živali. Kako poteka njihov dan v Živalskem vrtu Ljubljana, do katerih živali gredo, katere celo hranijo in božajo in kaj novega so se v teh dneh naučili, so povedali v oddaji HUDO!, v kateri se nam je pridružil tudi vodnik Andrej Erčulj.
Tokratni Hudo bo v znamenju glasbenega ustvarjanja - v studio prihajata mladi glasbenici, Uma Leona Flisar in Hana Rozman. Kje iskati navdih, kako učinkovito vaditi instrument in kje najti ljudi, ki bodo želeli ustvarjati z nami - o vsem tem po deveti na Prvem.
Še dober mesec bolj ali manj brezskrbnih počitniških dni je še pred šolarji in priložnosti za kakšno dogodivščino. In kako bodoči sedmošolci iz Ljubljane Eva, Tea, Ajda, Klara, Brina, Isabela, Vid, Svit in Nejc poskrbijo, da dan ni podoben dnevu? Kako se hladijo in dogovarjajo tudi o domačih opravilih in izgovorih zanje? Pa o poletnih večerih, nasvetih turistom in iskanju osvežitve v senci ali vodi v tokratni oddaji, ki bo tudi glasbeno obarvana. Pripravili pa nam bodo tudi poletni jedilnik!
Med poletjem smo preverili tudi vzdušje ob morju! Z otroki in mladimi, ki počitnikujejo v Letovišču Pacug, smo preverili, kako poteka dan ob morju, ali že znajo dobro plavati in kaj delajo ob večerih. HUDO! iz Pacuga!
V tokratnem počitniškem Hudo!ju s Kranjčani iz Zveze ustvarjalnih društev Krice Krace z namigi in idejami za kakovostno počitnikovanje v središču mesta.
V tokratni oddaji Hudo se nam bodo v studiu pridružili mladi in nadobudni bralci. Naši gostje so lani sodelovali v projektu Mestne knjižnice Ljubljana in Pionirske knjižnice, ki nosi naslov Najpoletavci. Med poletnimi počitnicami so si izbrali tri knjige in vsak dan 30 dni brali vsaj 30 minut, vse prebrano pa si zapisovali v bralni seznam. Zato bomo na dan, ko se uradno začnejo poletne počitnice, najmlajše povabili, naj se pridružijo projektu in poleti pridno berejo.
O plavanju, usklajevanju šolskih obveznosti in športa, tekmovanjih in različnih plavalnih tehnikah so se v mladinski oddaji Hudo pogovarjali z mladimi iz Plavalnega kluba Olimpija. Njihove plavalce smo klicali tudi na Ptuj, kjer potekajo reprezentančne priprave za OFEM 2023, v oddaji pa izvedeli, kako se naučiti pravilno in varno skakati na glavo in katera plavalna tehnika je najzahtevnejša in katero imajo gosti najraje.
Nedavno je na Rakitni in v njeni okolici potekalo Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje. V kategoriji B, kjer so svoje znanje prikazali osnovnošolci od sedmega do devetega razreda, je naslov državnih prvakov osvojila ekipa Prežvekani čigumiji iz Planinskega društva Gornja Radgona. O njihovem uspehu smo govorili v oddaji Hudo.
Ta vikend v Ljubljani poteka Znanstival, mi smo o njem in o navdušenbju mladih za znanost in naravoslovje govorili z učenci zadnje triade Miho Kosom iz HIše eksperimentov.Kako radovedni in ustvarjalni so mladi? Kako blizu sta jim kemija in fizika, kako so navdušeni nad znanstveni poskusi, zakaj jim je všeč Znanstival? Več smo izvedeli v oddaji Hudo!
Tudi letos so učenke in učenci pokazali svoje znanje v programu Varno na kolesu, ki že tradicionalno spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Z nami so bili udeleženci programa z Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak, ki so osvojili prvo mesto v sklopu Aktivno na kolesu. Kako so dosegli ta uspeh in kaj vse so počeli na kolesarskih izletih, so povedali v oddaji Hudo.
Koper je tudi letos gostil državno preverjanje znanj in veščin prve pomoči, ki se ga je poleg srednješolcev in prvič tudi študentov udeležilo še 14 osnovnh šol iz vse Slovenije. V tokratni oddaji je voditeljica Liana Buršič gostila državne prvake iz znanja in veščin prve pomoči, zmagovalno ekipo z OŠ Šempeter iz Savinjske doline in gorenjske zmagovalce, ekipo z OŠ Simona Jenka Kranj. O moči pomoči, empatije in sodelovanja mladih.
Družbo so nam delali člani ekipe Black&White, ki se odpravljajo v Maroko. Gre za skupino učencev I. OŠ Celje, ki so v Sloveniji eni najboljših v Lego robotiki. Kaj vse dela njihov robot, s kakšnim projektom bodo tekmovali v Marakešu in katere vrednote zagovarja ta projekt? Več izveste v oddaji Hudo!
V oddaji Hudo so se nam pridružili mladi ustvarjalci operete Špedicija Stradivarius, ki jo bodo premierno izvedli v soboto, 6. maja 2023. Prav na dan premiere bodo torej z nami baletne plesalke in baletni plesalci, pevke in pevci ter glasbenice in glasbeniki. Odkrivali smo svet operet, se vprašali, kako opereta nastane, ter preverili, kako potekajo priprave na premiero.
V tokratni oddaji se bomo dotaknili pomembne dimenzije človekovega življenja – medosebnih odnosov. Z mladimi sogovorniki govorimo o družinskih, prijateljskih in ljubezenskih odnosih ter odnosih v šoli; kateri so za nas najpomembnejši in kateri najbolj problematični. Medosebni odnosi se razlikujejo glede na stopnjo intimnosti in glede na trajanje, vzajemnost in porazdelitev moči. Poznamo družinske in sorodstvene odnose, prijateljske, ljubezenske, službene in šolske, pa tudi odnose, ki jih stkemo v prostem času med različnimi dejavnostmi. Brez medosebnih odnosov ne bi bilo družbe. Mladi gostje so učenci 7., 8. in 9. razreda Osnovne šole Toneta Čufarja v Ljubljani.
Z učenkami in učenci Osnovne šole Ig, ki so se udeležili novinarskih delavnic, smo govorili o branju in slovenskem jeziku. Pred mikrofon so povabili nekdanjega vrhunskega telovadca Mitjo Petkovška, pisateljico Ivo L. Novak in učence šole, ki so predstavili svoj odnos do branja. Pripravili so tudi obilo nasvetov za kakovostno branje.
Janez Puhar je bil pionir fotografije na steklo. Svetovna znamka, svetovljan z mnogimi talenti, izumitelj, ki ga slovenski narod premalo pozna. Po njem so v rodnem Kranju poimenovali fotografsko društvo, ki letos praznuje že 123 let, na Jesenicah pa deluje fotografsko društvo, čigar začetki segajo v leto 1925. V tokratnem Hudoju je Liana Buršič gostila mlade foto zanesenjake iz obeh društev z zanimivo debato o vplivu in moči fotogafije v vse bolj s podobami prenasičeni družbi.
V tokratni oddaji Hudo smo se odpravili na popotovanje. V Studiu so se nam pridružili, Jošt,Marisha, Matic, Meta, Tinka in Živa, učenci iz osnovne šole Notranjski odred Cerknica, ki so se v mesecu marcu za kar tri dni odpravili na potovanje v London. Spregovorili smo o tem, kako se na potovanje pripravimo, na kaj moramo biti pozorni, ko se odpravimo na letalo, kaj vse moramo vzeti s seboj in kako se znajti v tujini.
V tokratni oddaji bomo govorili o disleksiji. Kako se z njo spopadajo otroci, ki jo imajo, katere so najpogostejše težave pri učenju in kako uspešno premagati ovire, ki jih ta prinaša. Več o tem pa z otroki Osnovne šole Vide Pregarc in s specialno pedagoginjo Sonjo Salajko.
Neveljaven email naslov
