Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V studiu se bodo voditeljici Tadeji Bizilj pridružili mladi novinarji iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena izmed teh tem je tudi nasilje.
Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje – mladi iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj. 01 475 22 22 pa kot vsako soboto prava telefonska številka, da svoje mnenje in izkušnje o tem poveste tudi vsi mladi poslušalci.
Osnovnošolke so v tokratni oddaji odkrito spregovorile o fizičnem, spolnem, psihičnem in spletnem nasilju.
V studiu so se voditeljici Tadeji Bizilj pridružile mlade novinarke Ela, Sara in Zala ter njihova mentorica Andreja Bečan iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena od teh tem je tudi nasilje. V oddaji sta se nam skozi pogovor pridružila tudi Jerneja Šibilja z Instituta za psihološko svetovanje in izobraževalno razvoje projekte in Denis Porčič – CHORCHYP in povedala svoje mnenje in izkušnje ter podala koristne nasvete.
"Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? V medvrstniškem nasilju je kot žrtve ali storilci udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja."
Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje - dekleta iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj.
Kako reagirati ob nasilju?
Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar – v teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko ...
Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.
Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!. Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centru za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.
801 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V studiu se bodo voditeljici Tadeji Bizilj pridružili mladi novinarji iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena izmed teh tem je tudi nasilje.
Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje – mladi iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj. 01 475 22 22 pa kot vsako soboto prava telefonska številka, da svoje mnenje in izkušnje o tem poveste tudi vsi mladi poslušalci.
Osnovnošolke so v tokratni oddaji odkrito spregovorile o fizičnem, spolnem, psihičnem in spletnem nasilju.
V studiu so se voditeljici Tadeji Bizilj pridružile mlade novinarke Ela, Sara in Zala ter njihova mentorica Andreja Bečan iz Osnovne šole Vodice. Vodiški kričači, ki sicer ustvarjajo svoj šolski radio, tudi v teh dneh razmišljajo o stvareh, ki se jim zdijo pomembne in o katerih želijo povedati več. Ena od teh tem je tudi nasilje. V oddaji sta se nam skozi pogovor pridružila tudi Jerneja Šibilja z Instituta za psihološko svetovanje in izobraževalno razvoje projekte in Denis Porčič – CHORCHYP in povedala svoje mnenje in izkušnje ter podala koristne nasvete.
"Nasilje je vedno bilo in bo prisotno v družbi, je družbeni pojav, na katerega pa moramo znati odgovoriti. Vprašanje seveda je, ali znamo? V medvrstniškem nasilju je kot žrtve ali storilci udeleženih od 30 do 40 % učencev, slovenske raziskave pa kažejo na to, da je slaba petina naših učencev že bila žrtev tovrstnega nasilja."
Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – pretepi, ignoriranje, zafrkavanje, zmerjanje - dekleta iz Vodic pravijo, da se moramo o tem veliko pogovarjati, saj bomo le tako lahko poskrbeli, da bo tega v prihodnosti čim manj.
Kako reagirati ob nasilju?
Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar – v teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko ...
Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost.
Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja:
Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho!. Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centru za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu.
Pred tednom športa, ki ga bomo praznovali v naslednjem tednu, se bomo družili z mladimi nogometaši Nogometnega kluba Olimpija. Ker je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, vam bomo predstavili, kakšno vlogo igra v življenju mladih igralcev, njihove treninge, tekmovanja in tudi to, kdo se lahko razvije v vrhunskega nogometaša, ki bo zaigral za največje evropske klube. Bodite z nami v soboto po deveti.
FIRST LEGO League je partnerski projekt neprofitne organizacije FIRST (njen ustanovitelj je Dean Kamen) in danskega podjetja LEGO. Leta 1998 sta Dean Kamen in Kjeld Kirk Kristiansen združila znanje, izkušnje ter privlačen izdelek LEGO MINDSTORMS NXT, ki je odličen učni pripomoček. Nastal je vpliven program FLL. FLL je projekt, ki želi mladim pokazati, da so matematika, fizika, računalništvo in tehnika nadvse zanimiva področja ter da ponujajo veliko možnosti za ustvarjalno izražanje. V okviru tekmovanja FLL ekipe sestavljajo in programirajo robota, ki rešuje zanimive naloge, otroci pa se tako povežejo s strokovnjaki iz lokalnega okolja, pripravijo predstavitve svojega dela in vse to pokažejo na tekmovanju, ki ga sestavljata tekmovanje iz robotike in predstavitev projekta. Skupina strokovnjakov na svetovni ravni vsako leto izbere glavno temo tekmovanja, ki predstavlja enega od sodobnih znanstvenih problemov. Projekt navdušuje otroke po celotnem svetu. Učenci se tako 3 mesece aktivno pripravljajo na tekmovanje, ki je sestavljeno iz predtekmovanja in nato tekmovanja na državni ravni. Najboljši ekipi si izborita možnosti tekmovanja na evropskem ali svetovnem prvenstvu, ki vsako leto gostuje v drugih državah sveta. Ekipa Black&White s I. osnovne šole Celje, katere člani so Tea Belak, Jurij Kumer, Jure Fludernik, Alina Prtenjak in Maša Žlavs, vodita jih učitelja Ingrid Zupanc Brečko in Žana Močivnika, je osvojila 3. mesto med 200 ekipami iz več kot 100 držav s celega sveta - in v tokratni oddaji Hudo! jih gostimo v našem studiu. Pogledali pa bomo tudi, kaj vse se dogaja v Tehnoparku v Celju.
Novo šolsko leto je tu! V oddaji bomo pred mikrofon povabili dijakinjo in učence različnih osnovnih šol po Sloveniji ter poklepetali o tem, kako so pričakali novo šolsko leto. So se veselili pouka ali bi raje imeli podaljšane počitnice? Govorili bomo tudi o tem, kako se učiti, pripraviti na test in ustno spraševanje, kako so zadovoljni z urnikom, česa se najboj veselijo in česa najmanj.
Tudi zadnjo soboto v mesecu avgustu je oddaja Hudo! tekla iz terenskega studia. Povzpeli smo se na 1211 metrov nadmorske višine in se oglasili izpred Planinskega doma na Kumu in z najvišjega vrha Posavskega hribovja. V našem terenskem studiu so se nam pridružili Zoja, Svit, Andraž in Larisa, s katerimi smo se ozrli nazaj na poletne počitnice in pozdravili prihajajoče šolsko leto. Ker pa so vse sobote obarvane z gorsko tematiko, smo spregovorili o tem, kako nastanejo potopisi in druga literatura z gorsko tematiko.
Naša druga gostja je Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske knjižnice, ki je mladim svetovala, katere romane z gorsko tematiko lahko najdejo na knjižnih policah knjigarn in knjižnic.
Na Mariborski koči se nam bodo pridružili mladi sogovorniki, ki radi hodijo v hribe. Kje so že bili, s kom gredo najraje, ali so bolj veseli krajših poti ali izziva z daljšimi in zahtevnejšimi vzponi ... Koliko med potjo opazujejo naravo, vedo, mimo katerih dreves jih pelje pot ... In katere živali so tiste, ki jim včasih pot tudi prekrižajo. O vsem tem to soboto med 9 h in 10 h, ko se nam na številki 01 475 22 22 lahko pridružite tudi vsi mladi poslušalci.
Po telefonu se nem je oglasil tudi Jakob J. Kenda, ki ga mladi najpogosteje povezujejo s prevodom zelo priljubljene serije knjig o Harryju Potterju, znan pa je tudi po dveh potopisih Apalaška pot in Transverzala. Svetoval nam je o tem, kako se odpraviti na dolgo pot in kako se lotiti pisanja potopisa.
Na Prvem programu Radia Slovenija med šolskim letom za starejše osnovnošolce pripravljamo radijske novinarske delavnice, na katerih se spoznajo z delom v medijih in se tudi sami preizkusijo v vlogi novinarjev in voditeljev. Ker so šolarji zdaj na počitnicah, jih bomo obiskali na taboru ZPM Ljubljana Moste - Polje in jih tam seznanili z radijskim novinarskim delom, snemanjem in montažo prispevkov in to ne samo skozi teorijo, temveč predvsem skozi prakso. Že v petek ob 12.30 se bomo oglasili v naš radijski program in poslušalcem predstavili delo na taboru. V sobotni oddaji Hudo! pa bomo skupaj z mladimi novinarji pred mikrofon povabili zanimive sogovornike, slišali, kakšna vprašanja so zastavili znanima glasbenikoma, za mlade poslušalce pripravili nagradna vprašanja in izbrali dobro glasbo. Se slišimo!
Oddaja Hudo se vam bo v živo oglasila iz Doma na Menini planini, kjer bomo v soboto postavili terenski studio. Ker bomo v hribih, bo pogovor tudi obarvan z njimi. Izvedeli boste marsikaj o varnem odhodu v sredogorje in visokogorje, govorili bomo tudi o tem, zakaj je planinstvo super družabna dejavnost, ki združuje prijetno s koristnim. Pridružili se nam bodo člani mladinskega odseka Planinskega društva Gornji Grad.
Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!
Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!
Verjetno se boste strinjali, da je brezskrbno ležanje v senci z dobro knjigo pred seboj ena izmed najprijetnejših stvari, ki vam jih ponuja počitniški čas. In za super bralne nasvete bomo poskrbeli v oddaji Hudo. Govorili bomo namreč o poletnem bralnem projektu Poletavci, ki ga za mlade pripravlja Mestna knjižnica Ljubljana. Projekt poteka že enajsto leto in v tem času je prerastel le ljubljanske občinske meje, v njem sodeluje že 17 slovenskih knjižnic, tako da se mu lahko priključite mladi iz vse države. Kako se mu lahko priključite in katere knjige morate med poletjem nujno prebrati, bodo povedale NajPoletavki in mladinska knjižničarka.
V Portorožu se nam bodo v terenskem studiu pridružili člani skupine Liquid gasoline. Fantje obiskujejo OŠ Antona Ukmarja Koper, navdušujejo pa se nad rokom. Spoznali jih bomo v oddaji Hudo!
Dobrodelni koncert Podarim ti pesem že dvajseto leto zapored pripravlja osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem. Ker razmere v tem šolskem letu niso dopuščale izvedbe koncerta v živo, so nastopajoče posneli v najimenitnejših stavbah občine Cerklje. Tako so poleg glasbe poslušalcem in gledalcem podarili tudi del bogate kulturne dediščine. V oddaji Hudo! bomo z mladimi gosti poslušalcem podarili utrinke z letošnjega dogodka. V studiu se nam bodo pridružili Andreja Petrič, Izak Kokalj, Anže Demšar in Mina Globočnik ter mentorica in soustarjalka koncerta Irma Močnik. Skupaj bomo govorili o nastanku koncerta, o tem, kako je potekal letos, kako je bilo posneti skladbe in sodelovati s profesionalno snemalno ekipo in poslušali skladbe naših gostov.
Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!
V studiu bomo gostili lanskoletne zmagovalce novinarskih delavnic Radia Hudo!, mlade novinarje z OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke, ki so v tem tednu na Krvavcu uživali v zasluženem nagradnem izletu. Kaj so počeli v pustolovskem parku, kakšen je bil spust s tubami, kdo jih je sprejel na RTV oddajniku – vse to in še več slišite v soboto po 9h na Prvem.
Gibčnost, moč, ravnotežje, smisel za ritem in glasbo, izraznost in spretnost - vse to so sposobnosti, ki jih z vztrajno vadbo pridobijo ritmične gimnastičarke. Tiana, Karina, Ela in Luna ter njihova trenerka Sara so nam v tokratni oddaji Hudo! povedale, zakaj jih je pritegnil ravno ta šport, kako potekajo treningi in tekmovanja sedaj in kakšni so njhovi cilji. Zakaj rada treniram ritmično gimnastiko: Luna: Ritmično gimnastiko rada treniram zato, ker se tako lahko izražam. Izražam se s pomočjo gibov, glasbe in rekviziti. Tiana: Rada treniram, ker lahko uporabljam zanimive rikvizite in ustvarjam veliko akrobacij. Ela: Všeč mi je, ker se naučiš nadzorovati telo in z njim pokažeš vsa čustva. Karina: Ritmična gimnastika je predvsem zelo zabaven in lep šport. In zato ga rada treniram. Sara: Ritmično gimnastiko imam rada, ker mi je podala ogromno znanja in me oblikovala v osebo, kakršna sem danes. Po telefonu se nam je oglasil tudi zelo uspešen telovadec, ki je največje uspehe dosegel na bradlji, kjer je postal dvakratni svetovni in štirikratni evropski prvak, Mitja Petkovšek. Mitja: V športu so vedno padci, brez katerih ne bi znali ceniti vzponov. Sledijo razočaranja, ki pa jih je treba premagati, da smo lahko še uspešnejši. samo želeti si je treba.
Tudi letos so učenke in učenci pokazali svoje znanje v programu Varno na kolesu, ki že deveto leto spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Z nami bodo udeleženci programa z Osnovne šole Jurija Vege Moravče, ki so postali zmagovalci v eni izmed tekmovalnih kategorij. S kakšnimi nalogami so se srečali in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, bodo povedali v soboto po deveti.
Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!
Neveljaven email naslov
