Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine.
Mlade novinarke iz Osnovne šole Poljane na Škofja Loko so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile vodjo zavetišča in znano Slovenko, ki je posvojila mucko, posnele pa so tudi anketo med odraslimi in otroki ter se pozanimale o njihovih najljubših živalih. Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem v oddaji Hudo!.
Z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine.
Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine. Mlade novinarke iz Osnovne šole Poljane nad Škofjo Loko so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile številne sogovornike, med njimi tudi Moniko Koprivnikar, vodjo društva Žverca in vodjo zavetišča Mačji Dol.
Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem slišite v posnetku tokratne oddaje Hudo!.
ZANIMIVOSTI O ŽIVALIH
Mestni psi živijo v povprečju 3 leta dlje kot psi na podeželju. (Lara)
Mačke lahko tečejo s hitrostjo 50 kilometrov na uro, kar pomeni, da so hitrejše kot svetovni rekorder v sprintu Usain Bolt, katerega rekord je okoli 43 kilometrov na uro. (Tara)
Za boljšo vidljivost v temi se jelenom pozimi spremenijo oči iz rumene barve v modro barvo. (Tadeja)
Delfini si med seboj določijo imena, tako da se lahko poimensko “pokličejo”. (Iris)
Najtežji slon doslej je bil leta 1956 ustreljen v Angoli. Takrat je tehtal skoraj 11 ton, njegova višina pa je bila nekaj manj kot 4 metre. (Špela)
Ježu se med spanjem telesna temperatura spusti na 4 °C, normalna temperatura pa je 34 °C. (Manca)
Največji konj na svetu je trenutno Big Jake, ki je visok 210 cm.
Ko se konji srečajo, se pozdravijo tako, da stegnejo glavo in staknejo nosove.
Konji lahko spijejo do 35 l vode na dan in pojedo 15 kg sena ali trave.
Ponavadi enkrat v dnevu ležejo na tla, za kakšne pol urice ali 45 minut.
V galopu je povprečna hitrost konja od 40 do 48 km na uro.
V ušesih imajo konji kar 16 mišic, s katerimi jih lahko obračajo za 180 stopinj.
Odrasli konji tehtajo približno 500 kilogramov. (Ema)
Manj kot 10 odstotkov belih tigrov zna uspešno loviti plen.(Loti)
Želva nikoli ne more priti iz svojega oklepa, čeprav ljudje včasih mislijo, da je to mogoče. Oklep namreč vedno raste skupaj z njo in ji ni nikoli tako prevelik, da bi želva lahko zlezla iz njega. (Zoja)
In še vtisi deklet po končani izkušnji - novinarskih delavnicah.
804 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine.
Mlade novinarke iz Osnovne šole Poljane na Škofja Loko so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile vodjo zavetišča in znano Slovenko, ki je posvojila mucko, posnele pa so tudi anketo med odraslimi in otroki ter se pozanimale o njihovih najljubših živalih. Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem v oddaji Hudo!.
Z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine.
Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine. Mlade novinarke iz Osnovne šole Poljane nad Škofjo Loko so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile številne sogovornike, med njimi tudi Moniko Koprivnikar, vodjo društva Žverca in vodjo zavetišča Mačji Dol.
Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem slišite v posnetku tokratne oddaje Hudo!.
ZANIMIVOSTI O ŽIVALIH
Mestni psi živijo v povprečju 3 leta dlje kot psi na podeželju. (Lara)
Mačke lahko tečejo s hitrostjo 50 kilometrov na uro, kar pomeni, da so hitrejše kot svetovni rekorder v sprintu Usain Bolt, katerega rekord je okoli 43 kilometrov na uro. (Tara)
Za boljšo vidljivost v temi se jelenom pozimi spremenijo oči iz rumene barve v modro barvo. (Tadeja)
Delfini si med seboj določijo imena, tako da se lahko poimensko “pokličejo”. (Iris)
Najtežji slon doslej je bil leta 1956 ustreljen v Angoli. Takrat je tehtal skoraj 11 ton, njegova višina pa je bila nekaj manj kot 4 metre. (Špela)
Ježu se med spanjem telesna temperatura spusti na 4 °C, normalna temperatura pa je 34 °C. (Manca)
Največji konj na svetu je trenutno Big Jake, ki je visok 210 cm.
Ko se konji srečajo, se pozdravijo tako, da stegnejo glavo in staknejo nosove.
Konji lahko spijejo do 35 l vode na dan in pojedo 15 kg sena ali trave.
Ponavadi enkrat v dnevu ležejo na tla, za kakšne pol urice ali 45 minut.
V galopu je povprečna hitrost konja od 40 do 48 km na uro.
V ušesih imajo konji kar 16 mišic, s katerimi jih lahko obračajo za 180 stopinj.
Odrasli konji tehtajo približno 500 kilogramov. (Ema)
Manj kot 10 odstotkov belih tigrov zna uspešno loviti plen.(Loti)
Želva nikoli ne more priti iz svojega oklepa, čeprav ljudje včasih mislijo, da je to mogoče. Oklep namreč vedno raste skupaj z njo in ji ni nikoli tako prevelik, da bi želva lahko zlezla iz njega. (Zoja)
In še vtisi deklet po končani izkušnji - novinarskih delavnicah.
V teh dneh blizu Blejskega jezera tabori več kot 600 gorenjskih tabornikov z nekaj gosti iz tujine. Gre za velik dogodek za mladino in otroke, ki ga organizira ekipa prostovoljcev s taborniškimi ruticami okrog vratu. Program je pester, raznolik in slikovit, poudarek pa na zabavi, športu, taborniškem načinu življenja in seveda življenju z naravo, v naravi.
Sonce nikoli ne miruje, tako kot ne miruje Program za mlade Radia Slovenija. V soboto bomo natančneje spoznali nam najbližjo zvezdo. Prisluhnite astrofizičarki, ki vam bo razložila iz česa je sonce, zakaj je tako vroče in kaj se bo zgodilo, ko bo sonce ugasnilo. Brez sonca na Zemlji ne bi bilo življenja, to so vedeli tudi naši predniki. V oddaji vam bo etnologinja razložila kako so včasih častili sonce na Slovenskem. Ne zamudite oddaje Hudo, v soboto, malo po deveti.
Med poletjem bomo v naših oddajah Hudo! počitnikarje obiskovali na počitniških taborih, kopališčih, na delavnicah in letovanjih. V tokratni oddaji bomo vijugali med nebom in zemljo. Spoznali bomo mlade letalce in letalke, izvedeli vse o jadralnem in motornem letenju ter pregnali strah pred višino. V drugem delu oddaje pa bomo v rokah vihteli palico za golf – se naučili pravilnih udarcev in z malo sreče zadeli tudi »hole in one«. Za mlade poslušalce pripravljamo tudi lepe nagrade – z malo znanja in dobrim poslušanjem se bodo tudi sami lahko podali na letališče ali golfišče. Pripravlja in vodi Tadeja Bizilj.
Ples ima nešteto pozitivnih učinkov na naše telo in na videnje sebe ter sveta okoli nas. Obiskali smo mlade plesalce in prizane koreografe na Poletni plesni šoli v Ljubljani.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Ker je to soboto ravno svetovni dan žongliranja in prikladno se je ravno ta teden v Ljubljani pričel festival Klovnbuf, bomo v tokratni oddaji pogledali v cirkus in cirkuško umetnost. Kdo so klovni in ostali zabavljači, ki že več kot 200 let navdušujejo množice po celem svetu? Zakaj je ta umetnost aktualna še danes in zakaj bi se prav vsi morali naučiti žonglirati, boste izvedeli v oddaji Hudo!, med deveto in deseto dopoldne.
Ali veste, kaj storiti ob tako vsakodnevnih stvareh, kot je naprimer ureznina, tujek v očesu, čebelji pik? Če padete s kolesom in vam krvavi koleno, veste katera preveza je najboljša? Ali znamo sami oskrbeti posledice padcev, nerodnosti pri gospodinjskih opravilih ali dogodka med sprehodom ali moramo takoj v ambulanto ali celo po nujno medicinsko pomoč? Z nekaj znanja o prvi pomoči bomo za lahkoto odgovorili na vsa ta in še mnoga druga vprašanja. Ker je poletje čas igranja zunaj, kjer se hitro zgodi nesreča, vam bodo v tokratni oddaji predstavile osnove prve pomoči zmagovalke državnega preverjanja usposobljenosti osnovnošolskih ekip prve pomoči iz OŠ Boštanj iz Sevnice.
Kakšen je recept za uspeh v glasbenem svetu? Kako prepoznavni so slovenski glasbeniki v tujini? Bi morali peti v slovenskem ali angleškem jeziku? Ali mladi sploh še poznajo glasbo, ki so jo na gramofonih in kasetnikih poslušali njihovi starši, babice in dedki? In ali je dober glas dovolj, da postaneš uspešen pevec? O vsem tem bo tekel pogovor v tokratni oddaji z mladimi in tokratnimi posebnimi gosti – glasbeno skupino Siddharta. Oddaja vodi Tadeja Bizilj.
V tokratni oddaji STE lahko vsi mladi poslušalci izvedeli, kje lahko na enem mestu pridobite nova znanja in izkušnje, nove prijatelje, uspeh in zadovoljstvo ter priznanje z mednarodno veljavo. Spoznali ste program MEPI, ki mlade spodbuja k aktivni udeležbi na različnih izvenšolskih, neformalnih dejavnostih. Zajema štiri področja: odprave, prostovoljno delo, osvajanje veščin ter športne in druge aktivnosti. O tem, kaj je vključenost v program v letošnjem šolskem letu prinesla njih, so povedali osnovnošolci z OŠ Jurija Vege Moravče.
Leto 2016 je bilo razglašeno za mednarodno leto stročnic. In kaj je tako posebnega na stročnicah, da si zaslužijo svoje leto? Zakaj jim nekateri pravijo hrana prihodnosti? Zakaj kmeti kosijo fižol in zakaj dobre vrtnarke lupin fižolovih strokov nikoli ne vržejo stran? Odgovore bomo iskali z nagrajenkama natečaja Zeleno pero. Povedali vam bomo tudi kako preprečiti vetrove, ki jih lahko povzroča uživanje stročnic. Se slišimo v soboto, malo po deveti.
V oddaji Hudo smo predstavili sistem, ki bo omogočal načrtnejšo in dostopnejšo kakovostno kulturno-umetnostno vzgojo (KUV) v vzgoji in izobraževanju ter širši družbi. V mrežo so poleg koordinatorjev KUV v kulturnih ustanovah vključeni tudi številni vzgojno-izobraževalni zavodi po Sloveniji, saj so prepoznali možnosti partnerskega povezovanja in imenovali koordinatorje KUV (enega ali več, odvisno od velikosti in organizacije posameznega zavoda). Imenovane koordinatorje KUV v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kulturnih ustanovah in lokalnih skupnostih redno mesečno obveščajo o aktualnih dogodkih – od ponudbe za otroke in mladino do ponudbe različnih oblik dodatnega strokovnega usposabljanja. Prav poseben poudarek dajejo obveščanju o kulturnih vsebinah, ki so za strokovne delavce in/ali otroke in mlade dostopne brezplačno.
Snemanje s kamerami, tablicami in mobilnimi telefoni je danes že nekaj povsem vsakdanjega. Kako narediti dober posnetek? Na kaj vse moramo biti pozorni? Kakšno je delo režiserja? In kaj vse zajema snemanje filma? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z mladimi filmarji z Osnovne šole Poljane iz Ljubljane in gostom, režiserjem Mitjo Okornom. Oddajo je vodila Tadeja Bizilj.
Pred kratkim se je v Ljubljani odvil plesni vikend mladih na temo vode. Mladi plesalci iz cele Slovenije so pred strokovno žirijo uprizorili plesne miniature, ki jih je navdihnila voda. Ne veste kaj je plesna miniatura? Prisluhnite nam v soboto, malo po deveti, ko se nam bodo v studiu Prvega programa pridružili mladi umetniki, plesalci sodobnega plesa. Zaplešite z nami, v oddaji Hudo…
Če bi vedel, kaj me na poti čaka, se nanjo sploh ne bi odpravil, danes po vrhunskem podvigu pravi 19 letni Tomaž Humar, ki je po 210 dneh na kolesu in dnevno prevoženimi 140 kilometri, postal najmlajši človek, ki je s kolesom obkrožil svet. O dogodkih s poti, osredotočenosti in iskanju višjega smisla samega sebe, smo z njim govorili v oddaji Hudo.
V mesecu aprilu večkrat pomislimo na našo Zemljo in na to, kako bi jo lahko tudi sami naredili lepšo, čistejšo in prijaznejšo. Na vse to so morale misliti tudi mlade ekoface, učenci 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol, ki so se pomerili v EKOKVIZU. Zmagovalni ekipi sta v studiu razmišljali o letošnjih eko temah – hrani, biotski raznovrstnosti in odpadkih.
Že od nekdaj so stara ljudstva gledala v nočno nebo. Na nebu so prepoznali podobe živali in mitološke junake. Poleg poimenovanj za zvezde in planete pa so si z legendami razlagali tudi njihov nastanek. Kakšna je legenda o nastanku vesolja, kaj vse je v naši galaksiji, kaj mladi vedo o velikem poku in črni luknji – o vsem tem v tokratni oddaji, v kateri bodo so imeli glavno besedo mladi novinarji z Osnovne šole Prežihovega Voranca iz Ljubljane. Pripravlja Tadeja Bizilj.
V četrtek, 17. marca 2016, ob 17. uri so v Plečnikovi hiši odprli razstavo Mesto v malem. Gre za našo najbolj “kul” razstavo, saj je niso pripravili muzejski kustosi, kot je to običajno, ampak 10 do 12 let stari učenci Osnovne šole Valentina Vodnika, ki v letošnjem letu sodelujejo v projektu Muzej v malem. Projekt Muzej v malem je kulturno-vzgojni participativni projekt Muzeja in galerij mesta Ljubljane, ki sta ga zasnovala kustosa pedagoga Nika Damjanovič in mag. Borut Rovšnik. Projekt, ki vsako leto v muzej povabi skupino osnovnošolcev ene izmed ljubljanskih osnovnih šol, letos poteka že tretjič zapored. Njegov glavni cilj je, da udeleženci pridobijo nova znanja, prepoznajo vrednost naše kulturne dediščine ter stkejo trdne in dolgotrajne vezi z muzejem kot inštitucijo. Na rednih srečanjih, ki potekajo celo šolsko leto, otroci spoznavajo organizacijo, muzejske poklice, delovanje ter poslanstvo muzeja ne samo v teoriji, ampak in predvsem v praksi. Rezultat teh srečanj je razstava, ki jo učenci s pomočjo mentorjev zasnujejo, postavijo, predstavijo novinarjem in javnosti ter po njej tudi sami vodijo. Pretekli razstavi o koliščarjih in Emoncih sta poželi veliko zanimanja javnosti in medijev. V letošnjem šolskem letu so se v prenovljeni Plečnikovi hiši kot mladi muzealci preizkusili 10 do 12 let stari učenci OŠ Valentina Vodnika. Življenje in delo arhitekta Jožeta Plečnika je bila namreč tema letošnjega raziskovanja in ustvarjanja udeležencev projekta.
Turistična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo sta v letošnjem šolskem letu razpisala že 30. festival Turizmu pomaga lastna glava, tokrat na temo zelenega turizma. Slovenija je dežela s čudovito neokrnjeno naravo, naravne danosti pa predstavljajo predpogoj za razvoj zelenega, odgovornega turizma. S približno 65 % gozdnih površin je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, več kot 22.000 živalskih in rastlinskih vrst Slovenijo uvršča med naravno najbogatejše v Evropi, pragozd pa se v naši državi nahaja samo 60 kilometrov od glavnega mesta Ljubljane. Učenci turističnih podmladkov in krožkov so s pomočjo mentorjev in učiteljev, predstavnikov turističnih društev in zvez ter z drugimi sodelavci napisali projektne naloge, ki jih bodo predstavili v tokratni oddaji.
La Dolce vita ali sladko življenje je izraz, ki ga uporabljamo za dobro življenje. Pa lahko sladko res enačimo z dobro? Morda po okusu, zagotovo pa ne po učinku. Sladkor je namreč največji sovražnik našega zdravja. Skriva pa se praktično v vseh prehranskih izdelkih, ki jih kupimo v trgovini. Kako sladko je življenje slovenskih najstnikov in zakaj znanstveniki trdijo, da je sladkor strup, v tokratni oddaji Hudo.
Številne osnovnošolce zanima, kako poteka šolanje njihovih vrstnikov v tujini, zato smo v tokratni oddaji Hudo! pogledali v učilnice zunaj Slovenije. Izvedeli smo, katere predmete imajo na urniku v šolah v Nemčiji in Srbiji, kako se slovenski osnovnošolci po koncu devetletke znajdejo v srednjih šolah na avstrijskem Koroškem ter ali so učitelji v zamejstvu kaj bolj strogi kot pri nas. Pa še v Ameriko smo skočili in izvedeli, kakšen šolski sistem imajo tam. Oddajo je pripravila in vodila Tadeja Bizilj.
Neveljaven email naslov
