Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine.
Mlade novinarke iz Osnovne šole Poljane na Škofja Loko so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile vodjo zavetišča in znano Slovenko, ki je posvojila mucko, posnele pa so tudi anketo med odraslimi in otroki ter se pozanimale o njihovih najljubših živalih. Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem v oddaji Hudo!.
Z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine.
Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine. Mlade novinarke iz Osnovne šole Poljane nad Škofjo Loko so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile številne sogovornike, med njimi tudi Moniko Koprivnikar, vodjo društva Žverca in vodjo zavetišča Mačji Dol.
Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem slišite v posnetku tokratne oddaje Hudo!.
ZANIMIVOSTI O ŽIVALIH
Mestni psi živijo v povprečju 3 leta dlje kot psi na podeželju. (Lara)
Mačke lahko tečejo s hitrostjo 50 kilometrov na uro, kar pomeni, da so hitrejše kot svetovni rekorder v sprintu Usain Bolt, katerega rekord je okoli 43 kilometrov na uro. (Tara)
Za boljšo vidljivost v temi se jelenom pozimi spremenijo oči iz rumene barve v modro barvo. (Tadeja)
Delfini si med seboj določijo imena, tako da se lahko poimensko “pokličejo”. (Iris)
Najtežji slon doslej je bil leta 1956 ustreljen v Angoli. Takrat je tehtal skoraj 11 ton, njegova višina pa je bila nekaj manj kot 4 metre. (Špela)
Ježu se med spanjem telesna temperatura spusti na 4 °C, normalna temperatura pa je 34 °C. (Manca)
Največji konj na svetu je trenutno Big Jake, ki je visok 210 cm.
Ko se konji srečajo, se pozdravijo tako, da stegnejo glavo in staknejo nosove.
Konji lahko spijejo do 35 l vode na dan in pojedo 15 kg sena ali trave.
Ponavadi enkrat v dnevu ležejo na tla, za kakšne pol urice ali 45 minut.
V galopu je povprečna hitrost konja od 40 do 48 km na uro.
V ušesih imajo konji kar 16 mišic, s katerimi jih lahko obračajo za 180 stopinj.
Odrasli konji tehtajo približno 500 kilogramov. (Ema)
Manj kot 10 odstotkov belih tigrov zna uspešno loviti plen.(Loti)
Želva nikoli ne more priti iz svojega oklepa, čeprav ljudje včasih mislijo, da je to mogoče. Oklep namreč vedno raste skupaj z njo in ji ni nikoli tako prevelik, da bi želva lahko zlezla iz njega. (Zoja)
In še vtisi deklet po končani izkušnji - novinarskih delavnicah.
804 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine.
Mlade novinarke iz Osnovne šole Poljane na Škofja Loko so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile vodjo zavetišča in znano Slovenko, ki je posvojila mucko, posnele pa so tudi anketo med odraslimi in otroki ter se pozanimale o njihovih najljubših živalih. Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem v oddaji Hudo!.
Z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine.
Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine. Mlade novinarke iz Osnovne šole Poljane nad Škofjo Loko so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile številne sogovornike, med njimi tudi Moniko Koprivnikar, vodjo društva Žverca in vodjo zavetišča Mačji Dol.
Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem slišite v posnetku tokratne oddaje Hudo!.
ZANIMIVOSTI O ŽIVALIH
Mestni psi živijo v povprečju 3 leta dlje kot psi na podeželju. (Lara)
Mačke lahko tečejo s hitrostjo 50 kilometrov na uro, kar pomeni, da so hitrejše kot svetovni rekorder v sprintu Usain Bolt, katerega rekord je okoli 43 kilometrov na uro. (Tara)
Za boljšo vidljivost v temi se jelenom pozimi spremenijo oči iz rumene barve v modro barvo. (Tadeja)
Delfini si med seboj določijo imena, tako da se lahko poimensko “pokličejo”. (Iris)
Najtežji slon doslej je bil leta 1956 ustreljen v Angoli. Takrat je tehtal skoraj 11 ton, njegova višina pa je bila nekaj manj kot 4 metre. (Špela)
Ježu se med spanjem telesna temperatura spusti na 4 °C, normalna temperatura pa je 34 °C. (Manca)
Največji konj na svetu je trenutno Big Jake, ki je visok 210 cm.
Ko se konji srečajo, se pozdravijo tako, da stegnejo glavo in staknejo nosove.
Konji lahko spijejo do 35 l vode na dan in pojedo 15 kg sena ali trave.
Ponavadi enkrat v dnevu ležejo na tla, za kakšne pol urice ali 45 minut.
V galopu je povprečna hitrost konja od 40 do 48 km na uro.
V ušesih imajo konji kar 16 mišic, s katerimi jih lahko obračajo za 180 stopinj.
Odrasli konji tehtajo približno 500 kilogramov. (Ema)
Manj kot 10 odstotkov belih tigrov zna uspešno loviti plen.(Loti)
Želva nikoli ne more priti iz svojega oklepa, čeprav ljudje včasih mislijo, da je to mogoče. Oklep namreč vedno raste skupaj z njo in ji ni nikoli tako prevelik, da bi želva lahko zlezla iz njega. (Zoja)
In še vtisi deklet po končani izkušnji - novinarskih delavnicah.
Da se informiramo na hitro preletimo novice na spletu, da izvemo nekaj več pogledamo kakšen dokumentarec, nasmeji nas smešen video na internetu, da izvemo kako živijo in razmišljajo ljudje okoli nas pa prečešemo njihove profile na družabnih omrežjih. Včasih so vse te naloge opravljale knjige. So knjige le še zastarela tehnologija iz 15tega stoletja, ali je res, da knjige ne more nadomestiti nič. O ljubezni do branja bo Lea Ogrin govorila s člani bralnega kluba za mlade Fejstbuk, v soboto, malo po deveti. Se slišimo..
Konec januarja je Tržič gostil 27. državno tekmovanje Mladina in gore, najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij in oblik planinskega delovanja. Prvo mesto je osvojila ekipa Idrski jegliči, s katerimi bomo v soboto malo po deveti predstavili vsa znanj, ki so jih glede gora in varnega odhoda vanje, pridobili na tekmovanju.
Kviz Male sive celice že več kot dvaindvajset let skrbi za širjenje obzorij med osnovnošolci in gledalci vseh generacij. V štirih igrah – Drži? Ne drži?, Izberi tematiko, Od pet proti nič, Abeceda in Izberi težavnosti ob podpori navijačev tekmujeta dve ekipi sedmošolcev, v posebni igri, Abeceda, pa se pomerita dva osmo- ali devetošolca. V tokratni oddaji Hudo! bomo gostili lanskoletne zmagovalce Malih sivih celic in najboljšega Abecedarja, podelili pa bomo tudi novo knjižno izdajo, zasnovano po TV-oddaji. Oddajo vodi Tadeja Bizilj.
Kar 70 % Zemljine površine prekrivajo oceani in morja. Pravijo, da naš modri planet nosi napačno ime. Ocean (namesto Zemlja) bi bilo tako veliko primernejše ime. V moderni zgodovini pa so oceani postali, na žalost, tudi največja svetovna smetišča. Gotovo ste že slišali za t.i. otok smeti? Več o onesnaženosti oceanov, o problemu plavajoče plastike in skoraj nevidne mikroplastike pa boste izvedeli v tokratni oddaji Hudo! Bodite z nami, v soboto med deveto in deseto na Prvem.
Devetošolci bodo prav kmalu postavljeni pred pomembno odločitev – kje nadaljevati svoje šolanje, izbrati gimnazijo ali poklicno šolo, se odločiti tako, kot želijo starši ali tako, kot pravijo prijatelji? Pri petnajstih letih ima redko kateri najstnik že povsem oblikovano predstavo o svojem poklicu, zato bomo v tokratni oddaji Hudo! z mladimi novinarji iz Trebnjega razmišljali prav o šolanju doma in v tujini, o različnih poklicih in zaposlitvah. Pred mikrofon smo povabili najmlajše, devetošolce in srednješolce, nekaj koristnih nasvetov pa je dodala tudi šolska psihologinja. Oddajo je vodila Tadeja Bizilj.
Punce so iz Venere, fantje pa iz Marsa... ali smo vsi le Zemljani? Kako na simpatije in zaljubljenost gledajo fanjte in kako dekleta, kdo naredi prvi korak in kaj pričajujeo od zveze.
Dva tedna pred prvo konferenco smo pogledali v šolske redovalnice in ugotavljali, ali je ocenjevanje v šolah pravično ali ne. Raziskave kažejo, da dajejo učitelji dekletom višje ocene kot fantom, saj je ocena v slovenski šoli še vedno tudi sredstvo discipliniranja. Pravičnost bi morala biti ena izmed pomembnejših sestavin osnovnošolskega izobraževanja, vendar pa se moramo zavedati, da je pogosto težko ohranjati pravičnost med učenci. Vsak učenec je nekaj posebnega, drugačen kot ostali, ima svoje prednosti in slabosti, ki jih je treba sprejeti. In prav ta drugačnost je tista, ki včasih vpliva na poučevanje in dojemanje učenca kot posameznika. Voditeljici Tadeji Bizilj so se v studiu pridružili osnovnošolci in učiteljica, svoje mnenje prek telefona pa dodali tudi poslušalci
Dva tedna pred prvo konferenco smo pogledali v šolske redovalnice in ugotavljali, ali je ocenjevanje v šolah pravično ali ne. Raziskave kažejo, da dajejo učitelji dekletom višje ocene kot fantom, saj je ocena v slovenski šoli še vedno tudi sredstvo discipliniranja. Pravičnost bi morala biti ena izmed pomembnejših sestavin osnovnošolskega izobraževanja, vendar pa se moramo zavedati, da je pogosto težko ohranjati pravičnost med učenci. Vsak učenec je nekaj posebnega, drugačen kot ostali, ima svoje prednosti in slabosti, ki jih je treba sprejeti. In prav ta drugačnost je tista, ki včasih vpliva na poučevanje in dojemanje učenca kot posameznika. Voditeljici Tadeji Bizilj so se v studiu pridružili osnovnošolci in učiteljica, svoje mnenje prek telefona pa dodali tudi poslušalci
Vsi smo pod stresom, stres je postal kar stalnica v naših življenjih. Pa je res treeba, da je tako? Predstavili bomo izsledke raziskave, ki prikazujejo pod kakšnim stresom so Slovenski mladostniki in poovedali kaj to pomeni za njihovo fizično in duševno stanje. Naučiči se bomo še osnov čuječnosti in skpaj začeli premagovati stres.
25 let mineva od dneva, ko je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Kako se danes mladi počutijo v naši državi, kje vidijo prihodnost, kaj opažajo, ko gredo v tujino in nenazadnje, kako sploh razumejo koncept lastne države? O vsem tem bomo govorili v tokratni oddaji Hudo!, ugotavljali pa tudi, kaj mladim danes sploh še pomenijo prazniki ob koncu leta, kako gledajo na obdarovanja in čemu namenijo večji del počitnic. Z mladimi dopisniki, ki se nam bodo pridružili v studiu, bomo za vse poslušalce pripravili bogat srečelov, izbrali dobro glasbo in najzanimivejše novice tega leta, zato ne preslište zadnje letošnje oddaje – hudo dobro bo!
Vsaka generacija ljudi želi vsaj malo vplivati in spremeniti modo in tako pustiti svoj pečat v zgodovini. Kaj je danes za mlade moderno in koliko se podrejajo trenutnim modnim smernicam? Kako je z ličenjem v osnovni šoli, kakšne pričeske so dekletom in fantom všeč in kaj o modi pravijo strokovnjaki? Ali rek »Obleka naredi človeka« še velja? O vsem tem v tokratni oddaji Hudo! z mladimi gosti z Osnovne šole Mirana Jarca in voditeljico Tadejo Bizilj.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Zimski čas je ravno pravi, da se zavijete v toplo odejo, srkate vroč čaj in se prepustite čarobnosti klasične glasbe. Priložnost se vam ponuja že to soboto med deveto in deseto dopoldne, ko se nam bo v Studiu 13 Radia Slovenija predstavil godalni kvartet Glasbene šole Vrhnika. Dekleta so osvojila že kar nekaj nagrad, z nami pa bodo delile svojo ljubezen do klasične glasbe. Kako poslušamo klasiko in zakaj je igranje inštrumenta dobro za razvoj naših možganov, boste izvedeli v prvi decembrski oddaji Hudo.
Slovenci smo že večkrat dokazali, da v trenutkih, ko je to treba, znamo stopiti skupaj. Predvsem se v zadnjih letih to izkaže pri različnih naravnih katastrofah, ki prizadanejo našo državo, veliko socialnega čuta pa znamo pokazati tudi ob zbiranju sredstev za socialno ogrožene. Zato se bomo v oddaji Hudo z mladimi prostovoljci iz Zveze tabornikov Slovenije spraševali, kaj nas Slovence dela dobrodelne in ali nam je ta čut privzgojen že v otroštvu. Obiskali in predstavili pa bomo tudi nekaj prostovoljskih organizacij. Med oddajo bomo poklicali tudi v Dobovo in preverili, kakšno je trenutno stanje glede prihodov beguncev v našo državo.
Svet igralstva je mladim zelo privlačen. Stati na odru, igrati v filmu, nastopati na televiziji, biti prava zvezda v soju filmskih luči – o tem sanja marsikateri najstnik. Kakšna je igralska pot, se res cedita le med in mleko, koliko truda in časa je potrebnega, da osvojiš neko vlogo in še marsikaj drugega nam je povedal naš gost v studiu, igralec Bojan Emeršič.
Prespimo kar tretjino svojega življenja. Kaj pa se pravzaprav dogaja z našim telesom, ko spimo? V oddaji Hudo smo pogledali v svet spanca. Izvedeli smo, da slovenski najstniki spijo premalo. Zdravniki priporočajo vsaj osem ur in pol do deset ur spanca vsako noč, če ne spimo dovolj smo namreč nagnjeni k večjemu številu bolezni, slabše pa je tudi naše psihično počutje. V oddaji Hudo boste izvedeli vse o dobrem in slabem spancu.
Tokratno oddajo Hudo! namenjamo vsem ljubiteljem živali. Oglasili se bomo v Živalskem vrtu Ljubljana in izvedeli, katere živali se pripravljajo na zimsko spanje ter katere komaj čakajo, da zapade sneg. Kako pozimi poskrbeti za brezdomne in prostoživeče živali, bodo povedali učenci OŠ Trnovo, kako za domače ljubljenčke pa veterinarji z Veterinarske postaje Ljubljana. Nekaj minut pa bomo namenili tudi temi, ki je aktualna celo leto – primernemu odnosu ljudi do živali, o katerem bodo več povedali člani Društva za zaščito živali Ljubljana. Vodi Andreja Gradišar.
Na našo predstavo o tem, kaj smo, vpliva veliko različnih dejavnikov – naše želje, misli, ki si jih ustvarimo na podlagi medijskih podob, ter pričakovanja družbe, staršev, učiteljev in vrstnikov. Kadar se naša dejanja ali videz s temi predstavami ne skladajo, postanemo nezadovoljni, včasih tudi razvijemo slabo samopodobo. Tej bomo posvetili tokratno oddajo Hudo!, ob poslušanju katere boste izvedeli, kako se spopasti z učnim neuspehom in zbadanjem vrstnikov, kako se sprijazniti s podobo svojega telesa, pa tudi, kako pomagati vrstnikom, ki s seboj niso zadovoljni. Vodi Andreja Gradišar.
V oddaji Hudo smo se vam z mladimi gosti tokrat oglasili iz terenskega studia, ki smo ga ob začetku Olimpijskega festivala postavili na Kongresnem trgu. Kot že ime dogodka, ki smo se mu pridružili, pove, je bila tema oddaje športno obarvana. Z gosti smo govorili o tem, s katerimi športi se najraje ukvarjajo v svojem prostem času, koliko časa sploh namenijo telesni aktivnosti in iskali načine in možnosti, kako čim več časa aktivno preživeti na svežem zraku v naravi ali pa na igrišču. Našemu pogovoru sta se s svojimi zanimivimi zgodbami pridružila tudi olimpionika Brigita Bukovec in Miroslav Cerar, ki sta se udeležila Olimpijskega festivala.
Neveljaven email naslov
