Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Hudo smo spoznavali svet stripa. Naučili smo se, kako napisati zanimivo zgodbo in kako ustvariti risanega junaka. V studiu so se nam pridružili mladi ustvarjalci stripov: Tias Pajić, Filip Žagar in Martin Rjazancev, ki so se udeležili stripovskih delavnic Striparnice Stripolis. Delavnico je vodil komparativist, filozof in ilustrator Izar Lunaček, ki se nam je prav tako pridružil pred mikrofonom. Poleg mladih striparjev in Izarja, je bil z nami še petnajstletni Mark K. Štemberger, ki je leta 2014 in 2016 zmagal na Stripburgerjevem natečaju Živel strip! Živela animacija! in osvojil glavno nagrado, leta 2019 pa izdal svoj prvi strip z naslovom Popotnikov Pobeg.
Po telefonu se nam je oglasila Katerina Mirović, kuratorica in članica uredništva revije Stripburger, ki nam je predstavila natečaj Živel Strip! Živela Animacija, projekt StripCore in Stripburgerjeve stripovske delavnice.
Od ideje do izvedbe
V tokratni oddaji Hudo smo spoznavali svet stripa. Naučili smo se, kako napisati zanimivo zgodbo in kako ustvariti risanega junaka. V studiu so se nam pridružili mladi ustvarjalci stripov: Tias Pajić, Filip Žagar in Martin Rjazancev, ki so se udeležili stripovskih delavnic Striparnice Stripolis. Delavnico je vodil komparativist, filozof in ilustrator Izar Lunaček, ki se nam je prav tako pridružil pred mikrofonom. Poleg mladih striparjev in Izarja, je bil z nami še petnajstletni Mark K. Štemberger, ki je leta 2014 in 2016 zmagal na Stripburgerjevem natečaju Živel strip! Živela animacija! in osvojil glavno nagrado, leta 2019 pa izdal svoj prvi strip z naslovom Popotnikov Pobeg.
Po telefonu se nam je oglasila Katerina Mirović, kuratorica in članica uredništva revije Stripburger, ki nam je predstavila natečaj Živel Strip! Živela Animacija, projekt StripCore in Stripburgerjeve stripovske delavnice.
V 18. stoletju so na Japonskem s pomočjo lesorezov prenašali ljudsko izročilo. To so bile kratke izrezljane zgodbice, ki so jih ljudje hranili, prenašali iz roda v rod in z njimi širili Japonsko zgodovino. Strip kot narisane zgodbice se v Evropi pojavi v 19. stoletju, nato pa v začetku 20. stoletja postane popularen, ko kratki stripi pričnejo izhajati v časopisu. Za prvi pravi strip tako velja Yellow Kid (Rumeni Deček) avtorja Richarda Outcoulta, ki je izšel leta 1895 v ameriškem časopisu World. V časopisu so izhajali tudi danes vsem znani stripi, kot so Garfield, Peanuts, Dilbert ... in izhajajo še danes. Po letu 1930 so stripi iz časopisnih podlistkov prvič zaživeli kot samostojna izdaja, pojavili so se namreč superjunaki kot so Superman, Spiderman, Wonder Woman, Asterix in Obelix in seveda Miki Miška ter Racman Jaka. Čeprav so bili stripi sprva namenjeni mlajši generaciji, so kmalu pričeli nastajati tudi stripi za odrasle.
Za začetnika slovenskega stripa velja Milko Bambič, ki je ustvaril strip Bu-Ci-Bu, ta je izhajal v tržaškem časopisu Edinost leta 1927. Nam najbolj znan slovenski stripovski avtor je Miki Muster, ki je ustvaril junake: lisjaka Zvitorepca, volka Lakotnika in želvaka Trdonjo.
Prva slovenska revija namenjena izključno stripu se je imenovala Zvitorepec (1996 -19973), od leta 1992 pa izhaja mesečnik Stripburger. Ta dvakrat letno izide v obliki revije, sicer pa vsako leto izdajo še 6 posebnih izdaj, kot so Mini strip, stripovski albumi ter samostojne stripovske knjižne publikacije z več kot 46 stranmi.
Stripe danes izdaja vsaka večja knjigarna, vse stripe pa se najde po slovenskih knjižnicah. Lahko jih naročite tudi v striparnici Stripolis, v Strip.art.nici Buch ali na spletni strani Stripburgerja.
Združenje Viva Comix in revija Stripburger iz Ljubljane v okviru projekta ŽIVEL STRIP! ŽIVELA ANIMACIJA! 21 razpisujeta nagradni natečaj za strip in animacijo. Na natečaj se lahko prijavijo šolarji in dijaki iz Furlanije – Julijske krajine in iz Slovenije. Zmagovalce leta 2020 si lahko ogledate na povezavi: Rezultati 2020.
Več na naslednji povezavi: Živel strip! Živela Animacija!
819 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V tokratni oddaji Hudo smo spoznavali svet stripa. Naučili smo se, kako napisati zanimivo zgodbo in kako ustvariti risanega junaka. V studiu so se nam pridružili mladi ustvarjalci stripov: Tias Pajić, Filip Žagar in Martin Rjazancev, ki so se udeležili stripovskih delavnic Striparnice Stripolis. Delavnico je vodil komparativist, filozof in ilustrator Izar Lunaček, ki se nam je prav tako pridružil pred mikrofonom. Poleg mladih striparjev in Izarja, je bil z nami še petnajstletni Mark K. Štemberger, ki je leta 2014 in 2016 zmagal na Stripburgerjevem natečaju Živel strip! Živela animacija! in osvojil glavno nagrado, leta 2019 pa izdal svoj prvi strip z naslovom Popotnikov Pobeg.
Po telefonu se nam je oglasila Katerina Mirović, kuratorica in članica uredništva revije Stripburger, ki nam je predstavila natečaj Živel Strip! Živela Animacija, projekt StripCore in Stripburgerjeve stripovske delavnice.
Od ideje do izvedbe
V tokratni oddaji Hudo smo spoznavali svet stripa. Naučili smo se, kako napisati zanimivo zgodbo in kako ustvariti risanega junaka. V studiu so se nam pridružili mladi ustvarjalci stripov: Tias Pajić, Filip Žagar in Martin Rjazancev, ki so se udeležili stripovskih delavnic Striparnice Stripolis. Delavnico je vodil komparativist, filozof in ilustrator Izar Lunaček, ki se nam je prav tako pridružil pred mikrofonom. Poleg mladih striparjev in Izarja, je bil z nami še petnajstletni Mark K. Štemberger, ki je leta 2014 in 2016 zmagal na Stripburgerjevem natečaju Živel strip! Živela animacija! in osvojil glavno nagrado, leta 2019 pa izdal svoj prvi strip z naslovom Popotnikov Pobeg.
Po telefonu se nam je oglasila Katerina Mirović, kuratorica in članica uredništva revije Stripburger, ki nam je predstavila natečaj Živel Strip! Živela Animacija, projekt StripCore in Stripburgerjeve stripovske delavnice.
V 18. stoletju so na Japonskem s pomočjo lesorezov prenašali ljudsko izročilo. To so bile kratke izrezljane zgodbice, ki so jih ljudje hranili, prenašali iz roda v rod in z njimi širili Japonsko zgodovino. Strip kot narisane zgodbice se v Evropi pojavi v 19. stoletju, nato pa v začetku 20. stoletja postane popularen, ko kratki stripi pričnejo izhajati v časopisu. Za prvi pravi strip tako velja Yellow Kid (Rumeni Deček) avtorja Richarda Outcoulta, ki je izšel leta 1895 v ameriškem časopisu World. V časopisu so izhajali tudi danes vsem znani stripi, kot so Garfield, Peanuts, Dilbert ... in izhajajo še danes. Po letu 1930 so stripi iz časopisnih podlistkov prvič zaživeli kot samostojna izdaja, pojavili so se namreč superjunaki kot so Superman, Spiderman, Wonder Woman, Asterix in Obelix in seveda Miki Miška ter Racman Jaka. Čeprav so bili stripi sprva namenjeni mlajši generaciji, so kmalu pričeli nastajati tudi stripi za odrasle.
Za začetnika slovenskega stripa velja Milko Bambič, ki je ustvaril strip Bu-Ci-Bu, ta je izhajal v tržaškem časopisu Edinost leta 1927. Nam najbolj znan slovenski stripovski avtor je Miki Muster, ki je ustvaril junake: lisjaka Zvitorepca, volka Lakotnika in želvaka Trdonjo.
Prva slovenska revija namenjena izključno stripu se je imenovala Zvitorepec (1996 -19973), od leta 1992 pa izhaja mesečnik Stripburger. Ta dvakrat letno izide v obliki revije, sicer pa vsako leto izdajo še 6 posebnih izdaj, kot so Mini strip, stripovski albumi ter samostojne stripovske knjižne publikacije z več kot 46 stranmi.
Stripe danes izdaja vsaka večja knjigarna, vse stripe pa se najde po slovenskih knjižnicah. Lahko jih naročite tudi v striparnici Stripolis, v Strip.art.nici Buch ali na spletni strani Stripburgerja.
Združenje Viva Comix in revija Stripburger iz Ljubljane v okviru projekta ŽIVEL STRIP! ŽIVELA ANIMACIJA! 21 razpisujeta nagradni natečaj za strip in animacijo. Na natečaj se lahko prijavijo šolarji in dijaki iz Furlanije – Julijske krajine in iz Slovenije. Zmagovalce leta 2020 si lahko ogledate na povezavi: Rezultati 2020.
Več na naslednji povezavi: Živel strip! Živela Animacija!
Pa je kočno tu – konec šolskega leta, ki ga je večina šolarjev res nestrpno pričakovala. In prav za zadnjo oddajo Hudo! v tem šolskem letu smo za vse mlade poslušalce pripravili prav posebno presenečenje – v studio v goste pride mlada, energična, vedno nasmejana in dobre volje – Nina Pušlar. Kaj pripravlja za nas in kaj mladi novinarji v studiu pripravljajo zanjo – vse to slišite v soboto po deveti na Prvem!
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V oddaji Hudo smo z učenci in učiteljicama z Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj govorili o humanitarnih in dobrodelnih projektih, ki so jih v zdaj že skoraj minulem šolskem letu izvajali na njihovi šoli. Mnogo stvari so izpeljali, kot boste slišali, pa so v okviru projekta Evropska vas na šoli in v svojih domovih gostili tudi učenke in učence iz Bosne in Hercegovine in iz Črne Gore. Poleg vsega tega pa so zbirali tudi sredstva za pomoč otrokom v Jemnu, v okviru krožka rdečega križa pa izvajali še mnoge druge dejavnosti.
Najbolj priljubljena barva majic te dni je rožnata. Barva srčnosti in vzdržljivosti cestno kolesarskih lavreatov in njihovih navijačev. Slovenija pa vzgaja tudi izjemen kolesarski podmladek, fante in dekleta, ki se nam bodo s svojimi izkušnjami zmag, porazov in želja, pridružili v tokratnem Hudo!ju. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Šah, igra s preprostimi pravili in spoštljivo tradicijo, ima v Sloveniji številne privržence in izjemne talente tudi med mladimi. Spoznajte jih v tokratnem Hudo!ju, naše najstniške državne in evropske prvake, ko se nam bo v studiu pridružila tudi nekdanja mladinska svetovna prvakinja, 19-letna Laura Unuk, ena od le štirih šahovskih velemojstric pri nas. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Svet je razdeljen na kontinente, ljudje se preseljujemo in se mešamo. Trudimo se sleči zavore in predsodke do bogatih, Romov, temnopoltih, revnih, migrantov, ostarelih, obolelih. Naša družba je precej raznolika, a si pred tem pogosto zatiskamo oči. V stik z drugačnostjo prihajamo tudi v šoli, zato se moramo s tem pravilno soočiti. Vsi smo različni. Nihče ni bolj pomemben ali večvreden od drugega. Trudimo se prav postopati ko se vsakodnevno srečujemo z učenci, ki imajo kakršnokoli pomanjkljivost. Želimo bolje spoznati druge in to, da smo vsi različni. Vsak lahko glede na svoje zmožnosti prispeva, da bomo živeli v barviti in pisani družbi drugih in drugačnih. O vsem tem in še čem v tokratni oddaji Hudo! to soboto, 18.5., ob 9.05 na Prvem z mladimi novinarji iz Osnovne šole Dragomelj in voditeljico Tadejo Bizilj.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Z mladimi iz Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana smo se odpravili na turistično-novinarski tabor v Italijo. Prehodili smo ulice Firenc, se ustavili v Raveni, občudovali razgled iz San Marina in gledali sončni zahod na plaži Riminija. Vtise s poti slišite v tokratni oddaji Hudo!, ki jo pripravlja Tadeja Bizilj.
V tokratni oddaji Hudo! se bomo z mladimi sprehodili po SNG Drama Ljubljana in spoznali tamkajšnje poklice. Ponavadi vidimo na odru le igralce – a kdo vse se skriva zadaj za zaveso med predstavo in kdo vse poskrbi za to, da predstava teče nemoteno od začetka do konca …? Kakšno je delo dramaturga, kje sedi med predstavo tonski mojster in zakaj mora šepetalka dobro poznati vsako besedo v besedilu? Odgovore slišite v soboto po 9. uri na Prvem. Vodi Tadeja Bizilj.
Navdušenje nad muzikali v Sloveniji še ne pojenja! Spremeniva svet je najstniški muzikal, ki govori o vsakodnevnih težavah tega obdobja, izzivih šole ter prvih romantičnih zardevanjih. Bodite z nami to soboto, ko bo z nami izvajalska zasedba z OŠ Škofljica in avtor glasbe, skladatelj Pavel Dolenc. Avtorica oddaje je Liana Buršič
V glasbenem uredništvu in uredništvu za otroško glasbo 1. programa Radia Slovenija so skupaj z Otroškim pevskim zborom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ustvarili novo otroško kantato Kje je Tina?. Želja o naročilu in izvedbi obsežnejšega glasbeno–scenskega dela za otroke je na Prvem živela in se razvijala že dlje časa. Besedilo in zgodbo kantate so zaupali Barbari Gregorič Gorenc, ki je s projektom Violinček kot avtorica različnih kompleksnejših otroških in mladinskih besedil že prej uspešno sodelovala s Prvim. Skladatelj projekta je Matevž Goršič, ki je v zadnjih dveh zgoščenkah Violinček zelo izpilil svoj glasbeni in aranžerski slog. Besedilna predloga oziroma scenarij je nastajal v sodelovanju med avtorico, skladateljem in urednikom. Režiser kantate je Klemen Markovčič, ilustracije pa je prispevala Andreja Gregorič. Kantata bo premierno izvedena 23. aprila ob 19.30 v Slovenski filharmoniji. Med izvajalci bodo pevke in pevci Otroškega pevskega zbora ter glasbenice in glasbeniki simfonikov RTV Slovenija. Projekt je dirigentsko prevzela zborovodkinja radijskega otroškega pevskega zbora, Anka Jazbec. Vstop bo prost. Več o kantati slišite v tokratni oddaji Hudo!
Toplejši pomladni dnevi vabijo ven na svež zrak, toda številni najstniki prosti čas raje preživijo v svoji sobi z računalnikom pred seboj ali telefonom v roki. Mladi novinarji iz Logatca bodo tokrat ugotavljali, za kaj vse je ukvarjanje s športom dobro in koristno, pred mikrofon so povabili tudi znanega športnika in mlade, ki si življenja brez športa sploh ne predstavljajo več. Vodi Tadeja Bizilj.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V studiu so se nam pridružili šolarji, ki obiskujejo delavnice z naslovom Ko bom velik, na katerih krepijo samozavest, se učijo samostojnosti in premagujejo strah in tremo. Naši gosti so bili Vanja, Martin, Julija, patricija, Inja, Sofija, Lejla, Fiona in Kiara ter Irena Kuntarič Žibert iz Zavoda Neva. Slišali smo tudi mlade iz Nabrežine blizu Trsta – kateri je njihov najljubši šolski predmet, s čim se ukvarjajo v prostem času, kaj jih veseli in kako razmišljajo o jeziku – vse to v tokratni oddaji Hudo!.
Smučarski poleti so bili glavna tema pogovora tudi v oddaji Hudo. V studiu so bili z nami skakalke in skakalci Smučarskega skakalnega kluba Ilirija, pred začetkom prve serije poletov so se nam v živo iz Planice oglasili naši novinarski kolegi, pripravili pa smo še kup drugih zanimivosti o smučarskem letenju in skakanju.
Osebnost je tisto kar smo, samopodoba pa je naša predstava o tem, kaj smo. Z drugimi besedami: samopodoba je posameznikovo doživljanje samega sebe, množica odnosov, ki jih posameznik – zavestno ali nezavedno – vzpostavlja do samega sebe. Samopodoba je sklop zaznav, misli in predstav o sebi, o tem, kdo in kaj smo. Je vse tisto, kar si mislimo o sebi, o svojih sposobnostih, lastnostih, svojem telesu, možnostih v življenju, uspehih in neuspehih … Samopodoba se sicer nanaša na osebnost, saj pomeni človekovo zrcaljenje osebnosti – njenih telesnih, vedenjskih in duševnih vidikov. O samopodobi bodo v tokratni oddaji Hudo! razmišljali mladi novinarji z Osnovne šole Ivana Groharja Škofja Loka. Oddajo je vodila Tadeja Bizilj.
Neveljaven email naslov