Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Ime tedna je Mitja Jermol, član ekipe, ki ob pomoči umetne inteligence nadgrajuje enkratno napravo za predelovanje komunalnih odpadkov v dizelsko gorivo
Ime tedna je postal Boris Šuligoj novinar in nedavno upokojeni primorski dopisnik časnika Delo. Zaradi njegovega razkošnega arzenala znanj in produktivnosti o Primorski in njenih ljudeh, morju in gospodarstvu, drugem tiru in zgodovini, pa tudi ribištvu in kulturi vemo več, so med drugim zapisali pri DNS v utemeljitvi nagrade Čuvaj za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu.
Ime tedna je Igor Paldauf, gospodar na kmetiji z več kot 130 letno tradicijo in prejemnik naziva inovativni mladi kmet 2019
Ime tedna je Tilka Jamnik, knjižničarka in promotorka branja ter dobrih knjig, vneta zagovornica družinskega branja, ki spodbuja starše, da berejo svojim predšolskim otrokom
Prostovoljni gasilci Domen Pavlič, Patrik Štefelin, Sebastjan Vovko, Žan Koncilija in Moamer Čosič so na tekmovanju Firefighter Combat Challenge v Alabami postali svetovni prvaki.
Katja Grünfeld in Iva Ramuš Cvetkovič z ljubljanske pravne fakultete sta na tekmovanju Manfred Lachs Moot Court v Washingtonu svoji ekipi prinesli zmago v poznavanju prava vesolja
Simon Podnar, strokovni direktor Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ki je s soavtorji v članku znanstvene revije Scientific reports dokazal, da je z običajnimi preiskavami krvi in uporabo algoritma strojnega učenja, mogoče postaviti diagnozo možganskega tumorja. Algoritem je med 15.000 krvnimi vzorci izluščil nekaj več kot 700 primerov z diagnozo možganskega tumorja.
Ime tedna je Nande Korpnik, arhitekt, ki je za obsežnejši opus prejel platinasti svinčnik, ki ga podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor
Ime tedna je Andrej Mohar, okoljevarstvenik in izvedenec za meritve svetlobnega onesnaževanja, ki je za tehnološko inovacijo prejel nagrado Mednarodnega združenja za temno nebo
Ime tedna je Tine Urnaut, kapetan slovenske odbojkarske reprezentance, ki je na EP v odbojki s soigralci poskrbel za pravo odbojkarsko evforijo
Vesna Vidic Jeraj je ravnateljica OŠ Boštanj, v kateri so za pester in širok nabor kulturnih dejavnosti za učence prejeli naziv najboljša kulturna šola leta 2019, najvišje priznanje JSKD na področju kulture za osnovne šole.
Ime tedna je Primož Roglič, ki je na letošnji dirki po Španiji dokazal, da je ta hip najboljši kolesar na svetu. Kljub dvema padcema na tritedenski preizkušnji je suvereno zmagal s konkretno razliko in se v zgodovino vpisal kot prvi Slovenec, ki je slavil zmago na eni od preizkušenj Grand Toura. Za popolno slovensko zmagoslavje v Madridu je s tretjim mestom poskrbel najboljši mladi kolesar Tadej Pogačar.
Ime tedna je postal Mihael Tomše, občinski redar v Piranu, ki je med intervencijo gašenja požara v starem mestnem jedru brez zaščite pred dimom stekel v gorečo hišo, našel pogrešanega 12-letnega dečka in ga rešil v zadnjem trenutku.
Ime tedna je postal Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar, ki je presegel vsa pričakovanja že v prvi profesionalni sezoni. Potem ko je zmagal na dirki po Kaliforniji, je najmlaši kolesar letošnje dirke po Španiji na kratki, a morda najbolj zahtevni etapi, ki je postregla z obračunom najboljših kolesarjev sveta, presenetil in vknjižil prvo etapno zmago na eni od treh najpomembnejših dirk sveta.
Ime tedna je Tina Bizjak, zdravnica jamarske reševalne službe, ki je v zahtevni, kar 30 ur trajajoči reševalni akciji ekipe 36 jamarskih reševalcev, oskrbela poškodovanega jamarja v jami pri Predmeji nad Ajdovščino, ves čas bdela nad njegovim zdravjem in poskrbela za uspešen razplet. "Ko greš k ponesrečencu, sploh če je to tvoj kolega, s katerim si se še pred tremi tedni igral družabne igre na taboru, je izkušnja res težka. A ko se vse srečno zaključi, je veselje nepopisno." Tina Bizjak je v jamski svet prvič vstopila leta 2012: "Dve leti pozneje pa še v jamarsko reševalno službo. Tega sem se lotila zato, ker je zdravnikov, ki se s tem ukvarjajo, ekstremo malo - operativni smo samo trije. Glavni pogoj, da si v reševalni službi je, 'da znaš po jamah hodit.'"
Ime tedna je motokrosist Tim Gajser si je na dirki svetovnega prvenstva MXGP v Imoli privozil drugi naslov svetovnega prvaka v elitnem razredu.
Ime tedna je Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, mentorica in vodja ekipe dijakov na 17. Mednarodni lingvistični olimpijadi v Južni Koreji. V konkurenci 54 ekip iz 36 držav so osvojili ekipno zlato medaljo. "To je priznanje timskemu delu in delu štirih izjemnih dijakov. V osnovi je to tekmovanje iz jezikovne logike, dijaki dobijo nekaj nalog iz jezikov, ki jih ne poznajo. Ob reševanju poskušajo ugotoviti pravila in nato prevedejo besedilo v točno določeni jezik." Je zelo zagnana mentorica, dobila je priznanje študentskega sveta filozofske fakultete v Ljubljani za nadpovprečno pedagoško delo: "Zdi se, da me imajo študenti radi. Verjetno zato, ker predavam z veliko veselja do snovi, povem še kaj drugega, ne le tisto, kar se pričakuje, da bodo morali znati na izpitu." Simona Klemenčič je sinestetinja: "Vidim glasove v barvah, tako si lažje zapomnim stvari. Vsaka črka ima svojo barvo, to je dedno. Tudi dva moja otroka imata sinestezijo."
Ime tedna je postala Ana Petrič, direktorica Centra starejših Notranje Gorice in vodja projekta Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Do konca poletja bodo krepili medegeneracijsko sodelovanje in osmim prostovoljcem ponudili brezplačno enotedensko nastanitev.
Ime tedna je postala Anita Šumer, avtorica knjige Drožomanija, prve in najobsežnejše slovenske knjige o peki kruha in peciva z drožmi. Knjigo so na izboru Gourmand World Cookbooks Awards v Macau, kjer so se za nagrade potegovale kuharske knjige iz 216 držav sveta, razglasili za najboljšo knjigo o kruhu na svetu.
Ime tedna je postala Petra Vladimirov, psihologinja in vzgojiteljica v Vzgojnem zavodu Kranj, ki se je z mladimi varovanci, ki zaradi vzgojne nemoči staršev in različnih zlorab ne morejo živeti doma, prejšnji teden že petič na pot iz Kranja do Pirana odpravila peš. Pot, dolga 171 kilometrov, je za mlade pomembna šola za življenje in tudi terapija, kljub vročini, poškodbam in krvavim žuljem pa jo premagajo skupaj.
Neveljaven email naslov