Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Ime tedna sta postala Tomo in Bojana Križnar, humanitarca, ki sta skupaj z organizacijo Hope, pred desetimi leti začela zbirati sredstva za nakup naprave za vrtanje vodnih vrtin v Sudanu. Minuli teden so napravo iz pristanišča v Kopru pospremili na pot proti Darfurju, kjer bo tisočim omogočila dostop do brezplačne pitne vode.
Ime tedna sta postali Mirjam Hadalin Makuc in Adrijana Mavri, vzgojiteljici v cerkljanskem vrtcu, ki sta z otroki pripravili "malo Laufarijo". Otroci so v vrtcu naredili maske, sešili obleke treh najzahtevnejših likov (Pusta, Ta smrekovega in Ta bršljanovega), pri ostalih likih so pomagali še starši. Mala laufarija je letošnja novost tradicionalne Laufarije. To je obtožnica cesarsko-kraljeve sodnije, ki pust obtoži za vse traparije: "Pust je kriv, de se je v Cerknem zgodilu velik slabga, ztu ga bomo v nedejle obtožil, de je kriv, pa nucal bomo vod, tako da bo vsega slabga konc in se bo lahko začel pomlad."
Ime tedna sta postali Katja Višnar in Anamarija Lampič, smučarski tekačici, ki sta na nordijskem svetovnem prvenstvu v Seefeldu v ekipnem šprintu presenetljivo osvojili srebrno medaljo. Po osmih letih je to v smučarskem teku za Slovenijo prva medalja na svetovnih prvenstvih.
Ime tedna je postala Ilka Štuhec, ki je prva alpska smučarka po 30 letih, ki je ubranila naslov v kraljevski disciplini, Sloveniji pa prismučala že 22. medaljo na svetovnih prvenstvih.
Ime tedna je Aljaž Verhovnik, koordinator iniciative za 3. razvojno os in neomajni borec za hitro cesto na Koroško. Ob zadnji DARS-ovi predstavitvi zamikov začetka graditve 3. razvojne osi je odločno zahteval takojšen začetek del na hitri cesti med Slovenj Gradcem in Velenjem. Izbrali so ga tudi za osebnost leta na Koroškem. "Tretja razvojna os je projekt, ki ga res nujno potrebujemo. Če je bila pred leti ta tema na lokalni ravni, pa je v zadnjem času ena glavnih infrastrukturnih tem v naši državi. Zdi se, da bomo končno le prišli do prve lopate na tej naši cesti." Aljaž Verhovnik: "Moramo biti aktivni državljani, samo od sebe se ne bo nič naredilo. Zato smo tudi ustanovili mladinsko iniciativo za 3. razvojno os, saj imamo mladi v tej državi prihodnost, ki pa jo moramo vzeti v svoje roke."
Ime tedna je postal Vasja Samec, folklornik, ki je za svoj ustvarjalni opus prejel zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo. Kot pedagog in raziskovalec plesnega izročila, že vrsto let neutrudno predaja svoje znanje in izkušnje mlajšim generacijam.
Ime tedna je postal prof. dr. Samo Zver, predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC, na katerem so pred natanko 30 leti opravili prvo zdravljenje s presaditvijo krvotvornih matičnih celic pri nas. S presaditvijo kostnega mozga so do takrat neozdravljive bolezni začeli uspešno zdraviti, do zdaj pa so skupaj pomagali več kot 2000 bolnikom.
Ime tedna je Igor Cesarec, ustanovitelj Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS, ki združuje več kot 1.300 članov po vsem svetu. Pomembno prispeva k sodelovanju slovenskih strokovnjakov, ki delujejo v tujini, z raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom v Sloveniji. Igor Cesarec: "Naš član bi lahko bil tudi Luka Dončić, na tekmi v New Yorku ga bomo vprašali, če se nam bo pridružil v društvu." "Mi pomagamo tistim, ki si želijo v tujino in tudi tistim, ki se želijo vrniti nazaj v Slovenijo. Opažamo, da se ljudje radi vračajo, če le imajo možnost za to. Pomagamo tudi pri tem, da povežemo podjetja v Sloveniji in raziskovalce, ki se želijo vrniti."
Ime tedna je postala Tatjana Oblak Milčinski, koordinatorica kulturnega programa pri Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, ki je v Cankarjevem letu v njegovem rojstnem kraju in zunaj njega skupaj s partnerji pripravila več kot 200 različnih, odmevnih dogodkov, posvečenih spominu na velikega književnika.
Vsak ponedeljek izbiramo Ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.
Vodja akcije, s katero ekipa reševalcev že več kot desetletje brezplačno izobražuje vse, ki se želijo naučiti, kako pomagati pri zastoju srca.
Zadnje decembrsko ime tedna je postal David Gale, reševalec na reševalni postaji Škofja Loka, ki je na zasebni vožnji v Ljubljani opazil osebo s srčnim zastojem, nemudoma ukrepal in s pomočjo defibliratorja še pred prihodom reševalne ekipe rešil človeško življenje.
Jure Longyka, avtor in voditelj oddaje Izštekani, ki že 25 let spodbuja, podpira in odkriva nove pa tudi stare slovenske glasbene ustvarjalce. Obletnico in poklon glasbi je pospremil z dvojnim ekskluzivnim in obakrat razprodanim koncertom Izštekanih 25 v Kinu Šiška.
Nace Breitenberger, pedagog iz Idrije, ki svoj prosti čas desetletja namenja mladim. Prostovoljno je deloval v ZPM Idrija, več kot 20 let je bil sodelavec telefona TOM, že 50 let pa je tudi mentor mladim planincem, za kar mu je Planinska zveza Slovenija podelila najvišje nacionalno priznanje za delo z mladimi.
Ime tedna je postala Nina Fokter Dovnik, specializantka na oddelku za onkologijo UKC Maribor, ki je na kongresu Evropskega združenja za internistično onkologijo v Münchnu prejela posebno priznanje. Na specialističnem izpitu iz internistične onkologije je dosegla največje možno in hkrati najvišje število točk med 360 kandidati iz vsega sveta.
Kaja Prislan, znanstvenica s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, ki je za delo na področju krepitve informacijske varnosti in obvladovanja kibernetske kriminalitete, v Bratislavi prejela nagrado za najboljšo mlado znanstvenico v Podonavski regiji.
Ime tedna je postal Dražen Papec, gorenjski policist, ki je ob povodnji, ki je prizadela Jelendol pri Tržiču, rešil starejšega domačina iz hudournika, ki je tekel proti Tržiški Bistrici. Čeprav takrat ni bil v službi, je brez obotavljanja skočil v vodo, soseda potegnil na varno in ga rešil pred utopitvijo. "Ko se nam je gospod približal, smo ga poskušali prepričati, da naj na drugi strani hudournika počaka na pomoč. Potem pa je naenkrat poskušal iti čez. Voda je bila globlja, kot je bila videti. Iz vode je štrlela samo še njegova leva roka. Jaz sem ga prijel in spravil na suho."
Ime tedna je postal Jurij Souček, igralec, prejemnik nagrade Franeta Milčinskega - Ježka za življenjsko delo.
Ime tedna je Igor Križaj, znanstvenik na Inštitutu Jožefa Stefana je z ekipo sodelavcev odkril in opisal antikoagulantni protein iz kačjega strupa.
Ime tedna je postal Uroš Ahčan, kirurg, ki je v karieri dosegel vse, kar je v medicini sploh mogoče doseči. Pod njegovim vodstvom mu je z ekipo v UKC Ljubljana uspel še en izjemni dosežek. S pomočjo 3D-modela so naredili nov nos iz kosti in mehkih tkiv iz podlakti, ga tam pustiti mesec dni, nato pa ga prestavili na obraz pacientke.
Neveljaven email naslov