Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj se po Žrelu bojimo morskih psov?

14.07.2015


Morski pes je na vrhu prehranjevalne verige - tako kot človek

V mednarodnem arhivu napadov morskih psov s Floride ISAF je bilo lani zapisanih 72 napadov, med njimi le nekaj smrtnih. Morski psi so morda res tiste živali, ki se jih najbolj bojimo, a na drugi stani nas lahko neizmerno očarajo. V morjih plavajo že nekaj sto milijonov let, pa so vse do danes ostali tako rekoč nespremenjeni. So pomemben del morskega ekosistema in znanstveniki opozarjajo, da jih je treba zavarovati, saj se njihovo število izredno hitro zmanjšuje.

PICK ME! PICK ME! OVER HERE! pic.twitter.com/uOtA5Sb93o

— Louise the Shark (@LouiseShark) July 13, 2015

O njih pogosto poročajo zelo senzacionalistično, v grozljivkah so glavni negativci. Štiri desetletja po kultnem Žrelu jih bomo v oddaji Intelekta ob pomoči sogovornikov poskušali demistificirati z morskim biologom Lovrencem Lipejem, kulturnim antropologom Rajkom Muršičem in filmofilom, ustvarjalcem stripov in publicistom Zoranom Smiljaničem.

V Jadranskem morju so v zadnjih 40 letih, v obdobju po Spielbergovem Žrelu, zabeležili le dva napada belega morskega psa na človeka, od leta 1900, odkar obstaja statistika, pa vsega 20. Morski pes napade izjemno redko. Večja je verjetnost, da bi umrli za posledicami pika kače, ugriza psa ali po avtomobilskem trčenju z jelenom.

Poletje napadov

To poletje so na vzhodni obali Amerike, v Severni Karolini zabeležili več napadov morskih psov na plavalce, kot je za ta čas običajno. Morski psi, kot pojasnjujejo ameriški morski biologi se prav v tem času selijo iz Floride ob vzhodni ameriški obali. Sledijo toplemu morskemu toku in pravzaprav nič nenavadnega ni, da se prikažejo v Outer Banksu, ki je tudi priljubljena turistična destinacija. Mladiči morskih psov ostajajo poleti v plitvem morju, kjer se lažje prehranjujejo. Populacija se je sicer namnožila, ker je veliko hrane, tako rib kot tudi želv, ki jih morski psi jedo kot čips. Andrew Nosal z ameriškega raziskovalnega Inštituta Scripps te dni v članku za New York Times plavalcem svetuje, naj ostanejo blizu obale, v skupinah, naj se ne približujejo ribolovnim območjem in krajem, kjer se reke izlivajo v morja, pa tudi kalnim in temnim vodam, v katerih bi žival lahko človeka zamenjala za plen. Aktivnost morskih psov je večja ob mraku, ponoči in zori. Eden največjih poznavalcev te živalske vrste pri nas je prof. dr. Lovrenc Lipej. Biolog z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo je avtor znanstvenega dela Morski psi Jadranskega morja in tudi eden izmed ustanovnih članov Raziskovalne skupine za sredozemskega morskega psa.

Domišljija povečuje dimenzije

Poudarja, da jim mediji in popularna kultura pogosto delajo veliko krivico. Človek se je sicer vedno rad poosebljal z močnimi nevarnimi krvoločnimi živalskimi vrstami: »Eden takšnih je beli morski volk, ki je stara oblika, karoserija, ki se ni spremenila že nekaj sto milijonov let, pa še vedno živi. Na žalost ali pa k sreči smo ga imeli priliko videti v nekaterih filmih na primer Spielbergovem Žrelu. Takrat je prišlo do raznih mitov o super plenilcu, o vrsti, ki zelo ogroža ljudi. Čeprav vsako leto več ljudi umre zaradi kokosovega oreha, kot napada morskega psa je ta mit, ta negativni sloves to vrsto tako zapečatil, da se še dolgo ne bo znebila iz kolektivnega spomina ljudi,« razmišlja dr. Lipej in dodaja: »Največji je morski pes kitovec in naj bi zrasel do 18 metrov, drugi je orjak, ki smo ga imeli priložnost videti tudi v slovenskem morju in zraste do 15 metrov. Človeška domišlja razvije pri morskih psih nenavadne dimenzije.« Filmofil, ustvarjalec stripov in publicist Zoran Smiljanič: »Spielberg je prebudil nek prastrah. Ko gremo v morje po Žrelu se zavedamo, da nas lahko od spodaj nekaj zgrabi. Spodaj je črnina, tam so neke čudne živali... To je realen strah in najboljši filmi kot je na primer Izganjalec hudiča prebudijo prav nekaj kar že obstaja.« Roman Jaws – Čeljusti o šestmetrskem belem morskem psu, ki se hrani z letoviščarji ob ameriški obali je napisal Peter Benchley v 70-ih letih. Raziskovalci morja ga niso sprejeli s prevelikim navdušenjem, sloviti Jacques Cousteau je izjavil, da povsem napačno popisuje morske pse. To je v letih pred smrtjo priznal tudi Benchley in bil borec za zaščito morskih psov, o katerih je govoril, da niso le krvoločni morilski stroji, kot jih je predstavil v svoji knjigi. Benchley je sicer napisal tudi scenarij za film Žrelo, dodaja Smiljanič.

Četrtini grozi izumrtje

Kulturni antropolog prof. dr. Rajko Muršič ugotavlja, da sta si človek in morski pes zelo podobna. Ikona ni postal zaradi Spielberga, za kralja morja so ga imela ljudstva, ki so živela ob morjih že v preteklosti: »Največji paradoks morskega psa je, da je človeku strahotno podoben v tem, da  je na vrhu prehranjevalne verige in da mu nič ni sveto«. Ameriška nevladna organizacija OCEARCH na primer spremlja označene morske pse na spletni strani. Nekateri so postali celo zelo znani in imajo svoje profile na Twitterju, kot na primer Hammerhead Einstein. Morski pes Mary Lee ima več kot 82 tisoč sledilcev. Prejšnji teden je na primer čivknila: »Prejela sem klic moje sestrične Deep Blue iz Pacifika in pravi, da je zaplavala v zaplato odpadkov – dvakrat večjo od Teksasa. Ljudje, zmanjšati morate uporabo plastike.«

For the record, the boat was empty before I arrived! #replacefearwithfact #SaveTheSharks #stopfinning pic.twitter.com/fKYXUeW846

— Louise the Shark (@LouiseShark) July 12, 2015

Četrtini svetovne populacije morskih psov po nekaterih ocenah grozi izumrtje. Širša javnost je sprejela pobudo: rešimo kite in delfine, a sem bi nujno spadali tudi morski psi, svari morski biolog dr. Lipej. Preden boste to poletje brezskrbno zaplavali v Jadranskem ali katerem drugem morju, pa naj iz New York Timesa prevedem še besede Andrewa Nosala z ameriškega raziskovalnega Inštituta Scripps. Pravi: »Morje je prostor, kjer morski psi živijo. Ljudje si z njimi ta prostor delimo in tega se moramo vedno zavedati, in to tudi spoštovati.«


Intelekta

890 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Zakaj se po Žrelu bojimo morskih psov?

14.07.2015


Morski pes je na vrhu prehranjevalne verige - tako kot človek

V mednarodnem arhivu napadov morskih psov s Floride ISAF je bilo lani zapisanih 72 napadov, med njimi le nekaj smrtnih. Morski psi so morda res tiste živali, ki se jih najbolj bojimo, a na drugi stani nas lahko neizmerno očarajo. V morjih plavajo že nekaj sto milijonov let, pa so vse do danes ostali tako rekoč nespremenjeni. So pomemben del morskega ekosistema in znanstveniki opozarjajo, da jih je treba zavarovati, saj se njihovo število izredno hitro zmanjšuje.

PICK ME! PICK ME! OVER HERE! pic.twitter.com/uOtA5Sb93o

— Louise the Shark (@LouiseShark) July 13, 2015

O njih pogosto poročajo zelo senzacionalistično, v grozljivkah so glavni negativci. Štiri desetletja po kultnem Žrelu jih bomo v oddaji Intelekta ob pomoči sogovornikov poskušali demistificirati z morskim biologom Lovrencem Lipejem, kulturnim antropologom Rajkom Muršičem in filmofilom, ustvarjalcem stripov in publicistom Zoranom Smiljaničem.

V Jadranskem morju so v zadnjih 40 letih, v obdobju po Spielbergovem Žrelu, zabeležili le dva napada belega morskega psa na človeka, od leta 1900, odkar obstaja statistika, pa vsega 20. Morski pes napade izjemno redko. Večja je verjetnost, da bi umrli za posledicami pika kače, ugriza psa ali po avtomobilskem trčenju z jelenom.

Poletje napadov

To poletje so na vzhodni obali Amerike, v Severni Karolini zabeležili več napadov morskih psov na plavalce, kot je za ta čas običajno. Morski psi, kot pojasnjujejo ameriški morski biologi se prav v tem času selijo iz Floride ob vzhodni ameriški obali. Sledijo toplemu morskemu toku in pravzaprav nič nenavadnega ni, da se prikažejo v Outer Banksu, ki je tudi priljubljena turistična destinacija. Mladiči morskih psov ostajajo poleti v plitvem morju, kjer se lažje prehranjujejo. Populacija se je sicer namnožila, ker je veliko hrane, tako rib kot tudi želv, ki jih morski psi jedo kot čips. Andrew Nosal z ameriškega raziskovalnega Inštituta Scripps te dni v članku za New York Times plavalcem svetuje, naj ostanejo blizu obale, v skupinah, naj se ne približujejo ribolovnim območjem in krajem, kjer se reke izlivajo v morja, pa tudi kalnim in temnim vodam, v katerih bi žival lahko človeka zamenjala za plen. Aktivnost morskih psov je večja ob mraku, ponoči in zori. Eden največjih poznavalcev te živalske vrste pri nas je prof. dr. Lovrenc Lipej. Biolog z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo je avtor znanstvenega dela Morski psi Jadranskega morja in tudi eden izmed ustanovnih članov Raziskovalne skupine za sredozemskega morskega psa.

Domišljija povečuje dimenzije

Poudarja, da jim mediji in popularna kultura pogosto delajo veliko krivico. Človek se je sicer vedno rad poosebljal z močnimi nevarnimi krvoločnimi živalskimi vrstami: »Eden takšnih je beli morski volk, ki je stara oblika, karoserija, ki se ni spremenila že nekaj sto milijonov let, pa še vedno živi. Na žalost ali pa k sreči smo ga imeli priliko videti v nekaterih filmih na primer Spielbergovem Žrelu. Takrat je prišlo do raznih mitov o super plenilcu, o vrsti, ki zelo ogroža ljudi. Čeprav vsako leto več ljudi umre zaradi kokosovega oreha, kot napada morskega psa je ta mit, ta negativni sloves to vrsto tako zapečatil, da se še dolgo ne bo znebila iz kolektivnega spomina ljudi,« razmišlja dr. Lipej in dodaja: »Največji je morski pes kitovec in naj bi zrasel do 18 metrov, drugi je orjak, ki smo ga imeli priložnost videti tudi v slovenskem morju in zraste do 15 metrov. Človeška domišlja razvije pri morskih psih nenavadne dimenzije.« Filmofil, ustvarjalec stripov in publicist Zoran Smiljanič: »Spielberg je prebudil nek prastrah. Ko gremo v morje po Žrelu se zavedamo, da nas lahko od spodaj nekaj zgrabi. Spodaj je črnina, tam so neke čudne živali... To je realen strah in najboljši filmi kot je na primer Izganjalec hudiča prebudijo prav nekaj kar že obstaja.« Roman Jaws – Čeljusti o šestmetrskem belem morskem psu, ki se hrani z letoviščarji ob ameriški obali je napisal Peter Benchley v 70-ih letih. Raziskovalci morja ga niso sprejeli s prevelikim navdušenjem, sloviti Jacques Cousteau je izjavil, da povsem napačno popisuje morske pse. To je v letih pred smrtjo priznal tudi Benchley in bil borec za zaščito morskih psov, o katerih je govoril, da niso le krvoločni morilski stroji, kot jih je predstavil v svoji knjigi. Benchley je sicer napisal tudi scenarij za film Žrelo, dodaja Smiljanič.

Četrtini grozi izumrtje

Kulturni antropolog prof. dr. Rajko Muršič ugotavlja, da sta si človek in morski pes zelo podobna. Ikona ni postal zaradi Spielberga, za kralja morja so ga imela ljudstva, ki so živela ob morjih že v preteklosti: »Največji paradoks morskega psa je, da je človeku strahotno podoben v tem, da  je na vrhu prehranjevalne verige in da mu nič ni sveto«. Ameriška nevladna organizacija OCEARCH na primer spremlja označene morske pse na spletni strani. Nekateri so postali celo zelo znani in imajo svoje profile na Twitterju, kot na primer Hammerhead Einstein. Morski pes Mary Lee ima več kot 82 tisoč sledilcev. Prejšnji teden je na primer čivknila: »Prejela sem klic moje sestrične Deep Blue iz Pacifika in pravi, da je zaplavala v zaplato odpadkov – dvakrat večjo od Teksasa. Ljudje, zmanjšati morate uporabo plastike.«

For the record, the boat was empty before I arrived! #replacefearwithfact #SaveTheSharks #stopfinning pic.twitter.com/fKYXUeW846

— Louise the Shark (@LouiseShark) July 12, 2015

Četrtini svetovne populacije morskih psov po nekaterih ocenah grozi izumrtje. Širša javnost je sprejela pobudo: rešimo kite in delfine, a sem bi nujno spadali tudi morski psi, svari morski biolog dr. Lipej. Preden boste to poletje brezskrbno zaplavali v Jadranskem ali katerem drugem morju, pa naj iz New York Timesa prevedem še besede Andrewa Nosala z ameriškega raziskovalnega Inštituta Scripps. Pravi: »Morje je prostor, kjer morski psi živijo. Ljudje si z njimi ta prostor delimo in tega se moramo vedno zavedati, in to tudi spoštovati.«


10.06.2024

Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti

Zdravilo Ozempic s pozitivnimi učinki preseneča na vedno novih in novih področjih


04.06.2024

Pred strašno odprtimi vrati Postave - Kafka in sodobni človek

Albert Camus: »Usoda in mogoče tudi veličina Kafkovega dela je v tem, da pušča odprte vse možnosti in nobene ne potrjuje.«


28.05.2024

Enigma centralnih bank: kaj počnejo in čemu služijo?

Še na začetku 20. stoletja naj bi imela centralno banko le ena tretjina svetovnih držav. Danes si države brez institucije, ki bi imela monopol nad tiskanjem denarja, na take in drugačne načine uravnavala količino denarja v obtoku ter, kot bomo videli, počela še marsikaj drugega, verjetno sploh ne moremo predstavljati. Čeprav so centralne banke danes nepogrešljiva institucija vsake države, špekulacije okrog njihove vloge pa so tudi nadvse priljubljena tema v teorijah zarot, pa v resnici le malo vemo o tem, kaj vse dejansko počnejo, kako se je njihova vloga skozi preteklost spreminjala in kako se utegne preoblikovati v današnjem času, ko smo priča velikim ekonomskim in geopolitičnim spremembam, ki so skozi vso zgodovine vplivale tudi na delovanje teh institucij. Prav teh vprašanj se bomo lotili v tokratni Intelekti, in sicer s pomočjo dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevena Boraka, dr. ekonomske zgodovine Jureta Stojana z Inštituta za strateške rešitve ter ekonomista dr. Urbana Sušnika z NLB Lease&Go. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Evropska centralna banka, Wikipedija


20.05.2024

Arhitektura: besedo naj imajo uporabniki

V Ljubljani je pretekli teden potekal festival Big Arhitektura, ki je na enem mestu povezal arhitekte, notranje oblikovalce, inženirje, urbaniste, pa tudi odločevalce, investitorje in študente arhitekture. Edinstvena priložnost na enem mestu slišati različne poglede na grajeni prostor in oblikovanje, preveriti odnos politike do prostora ter se seznaniti z inovacijami: tehnološkimi, pa tudi tistimi v razmišljanju. V tokratni Intelekti govorimo o arhitekturnih zgodbah onkraj ustaljenih okvirov, s poudarkom na praksah, ki že v zgodnjih fazah načrtovanja vključujejo končne uporabnike arhitekture in prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž. Gostja in gostje Intelekte so: - arhitekta Blaž Budja in Rok Jereb, Jereb Budja arhitekti - Borbála Marosán, raziskovalka na Centru za inovacije MOME z Univerze za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy v Budimpešti - arhitekt Gregor Mljač, Zavod Big


13.05.2024

Kako je v naši domovini biti mlad?

Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti?


06.05.2024

Katere so največje ovire za ženske v znanosti?

Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tako je skoraj na vseh področjih, tudi v znanosti in v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, kakšne so neformalne ovire za napredovanje žensk, kakšno vlogo imajo družbeno pristranska pričakovanja in spolni stereotipi ter o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, bodo spregovorile tokratne gostje oddaje prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, svetovalka za komuniciranje znanosti, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, in dr. Majda Pavlin, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo ter članica društva Mlada akademija.


30.04.2024

Od črnih lukenj do temne energije: kaj vemo o velikih neznankah vesolja

Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.


23.04.2024

Izpod pepela Vezuva se kot feniks dvigujejo izgubljene velike knjige grško-rimske antike

Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta


15.04.2024

Konoplja: Pasti in prednosti legalnega samozdravljenja in rekreativne rabe

Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...


09.04.2024

Zakaj zahodne sankcije niso uničile ruske ekonomije?

Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu


02.04.2024

Geoinženiring: nevarno igranje s podnebjem ali nujna preživetvena strategija

Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.


26.03.2024

Etični razvoj tehnologije

Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


19.03.2024

Zdravilne rastline v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj

Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.


12.03.2024

Položaj žensk v medijih

V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.


04.03.2024

Evropa med Putinovim kladivom in Trumpovim nakovalom

Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo


26.02.2024

Vsaka množična manifestacija je lahko dinamit - o psihologiji množic

Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici


20.02.2024

Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike

Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.


13.02.2024

Argentinski anarho-kapitalizem ali kako iti z motorko nad državo

Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?


06.02.2024

Fojbe med političnim mitom in zgodovinsko resničnostjo

Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?


30.01.2024

Je zgodovina umetnosti zgodovina patriarhata?

V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.


Stran 1 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov