Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dobrodošli v antropocenu

09.02.2016


Ljudje smo tako preoblikovali naš planet, da smo morda že ustvarili novo geološko dobo. Antropocen bi bil le majhen delček v zgodovini Zemlje, stare 4 milijarde let in pol. Vendar je homo sapiens vanjo vtisnil neizbrisne sledi. Z invazivnimi vrstami je preplavil planet, dvignil gladino morja, stanjšal ozonsko plast, zakisal oceane … Morda celo drvimo k šestemu množičnemu izumrtju. Antropocena sicer uradno še ni na geološki časovni lestvici, a prav zdaj potekajo vroče razprave v znanstvenih krogih o tem.

Delovna skupina skoraj 40 znanstvenikov, na čelu katere je profesor Jan Zalasiewicz, geolog iz Univerze v Leicestru v Veliki Britaniji, za Mednarodno komisijo za stratigrafijo že nekaj let proučuje in zbira dokaze o obstoju antropocena in njegovem začetku.

Doba človeka

Razlaga, da ljudje spreminjamo geologijo, obstaja že okrog dvesto let. Vendar je geologi niso jemali preveč zares, saj so menili, da so procesi, ki se odvijajo na Zemlji, preobsežni, predvsem pa da se dogajajo v veliko večjem časovnem razponu, pojasnjuje Zalasiewicz.

Antropocen bi bil kratka časovna enota. Že holocen je kratka doba v primerjavi z drugimi, v zadnjih 60 milijonih let je bila povprečna doba dolga dobrih 10 milijonov, najkrajša – pleistocen – pa je trajala 3 milijone let. Zdaj smo 11 tisoč let v holocenu. Če se bomo odločili za antropocen in če naj bi se začel – kot predlaga večina strokovnjakov – v sredini 20. stoletja, potem je to res zelo kratko obdobje. Gre za pomemben premislek. Drugi pomislek pa je, da se še vedno razvija. Nismo sicer še priča množičnemu izumrtju – kot  se je to zgodilo že nekajkrat v preteklosti –, nismo še občutili vseh razsežnosti globalnega segrevanja. Nekateri pravijo, počakajmo z antropocenom, da se bo vse to zgodilo in bomo imeli boljšo sliko o vsem. Drugi pa so prepričani, da ne moremo nazaj v holocen, saj je antropocen že tu.

Znanstveniki bodo poskušali doseči preliminaren sklep do sredine tega leta – do naslednjega geološkega kongresa, ki bo avgusta. Svojega dela še ne bodo končali, bodo pa odgovorili na nekatera vprašanja, kot so: ali je antropocen resničen, kdaj naj bi se začel in ali naj se formalizira. O tem bo odločala Mednarodna komisija za stratigrafijo, razlaga  Zalasiewicz.

Številne modifikacije planeta

Geologi so pozorni na fizikalne, kemične in biološke spremembe, ki se dogajajo na Zemlji. Vendar na nekatere procese ljudje nimamo vpliva, poudarja geolog profesor Andrej Šmuc: »Potresi, vulkani, plazovi in podnebne spremembe so se v Zemljini preteklosti dogajali in se bodo dogajali, tudi ko nas ne bo več. Človek pa je pravzaprav že s svojim nastankom modificiral planet. Največji vpliv imamo na dejavno spreminjanje zemeljskega površja, postali smo glavni geomorfološki element. Človeštvo prenese mnogo več materiala v enem letu, kot ga prenesejo vse svetovne reke. Spreminjamo vodotoke, v Evropi ne najdemo ene reke, ki ne bi bila regulirana. Ocenjujejo, da okoli 75 odstotkov vsega kopnega brez ledu ni več naravnega.« Vsaka potencialna geološka doba, ki so jo proučevali v stratigrafiji, ima posebno delovno skupino.  »Rekonstruiramo dogajanje na Zemlji iz kamnin. Povezujemo čas in kamnine. Geologi delimo čas na obdobje pred očitnim življenjem, to je pred 541 milijoni let, in na fanerozoik, v katerem živimo zdaj in je življenje zelo evidentno. Sledi znana zgodba: paleozoik, mezozoik in kenozoik. A antropocen je drugačen, pravi Zalasiewicz: »Pri antropocenu je drugače, saj smo vključili ne le geologe, kot sem sam – ukvarjal sem se s starimi kamni –, ampak tudi znanstvenike, ki se ukvarjajo z geografijo, biologijo, kemijo; vključili smo arheologe in celo mednarodnega pravnika – proučiti smo morali vpliv, ki bi ga imel termin antropocen na naše dejavnosti. To je zelo kompleksno delo.« Sociolog in publicist dr. Jože Vogrinc pa razmišlja: »Če je mogoče imeti antropocen za novo geološko dobo in to priznajo tudi humanisti in družboslovci, potem priznavajo človeka za kozmično silo. Človek kozmična sila nedvomno je.«

Prihaja šesto množično izumiranje?

O množičnem izumiranju govorimo takrat, ko se izumrtje rodov in vrst zgodi v zelo velikem obsegu. Pomeni zasuke v evoluciji živega sveta. V zgodovini Zemlje jih poznamo pet, pojasnjuje Andrej Šmuc:

Geologi imamo zelo radi izumiranja. Izumiranje organizmov je naraven pojav. Večina vrst na Zemlji ima omejen rok trajanja, od nekaj 100 tisoč do nekaj 10 milijonov let. Ocenjujemo, da je 99,99 odstotka vseh organizmov, ki so kdaj živeli na zemlji, izumrlih.

Po Šmučevih besedah se že pojavljajo znaki, da je izumiranje pospešeno in da je za to kriv človek, čeprav še nismo dosegli množičnega izumiranja. Ustvarjamo pa pogoje, da bi do tega lahko prišlo. Človek s svojim delovanjem razširja tujerodne vrste po vsem svetu, obvladuje od 25 do 40 odstotkov primarne produkcije, usmerja evolucijo in ustvarja pojav tehnosfere. Jan Zalasiewicz kljub temu upa, da bomo ljudje našli rešitev: »Moji kolegi s področja ekologije in varovanja narave opozarjajo, da moramo  zmanjšati pritisk na habitate, življenjski prostor. Zmanjšati bi morali izsekavanje gozdov, manj onesnaževati tla, morja, tudi podnebne spremembe igrajo pomembno vlogo. Večje ko bodo te spremembe, več vrst bo izginilo iz svojih življenjskih prostorov. Zato moramo nadzorovati veliko število pomembnih reči na Zemlji naenkrat.« Kot pravi Jože Vogrinc  pa je edini način, da človek vzpostavi razmerje z naravo, ki bi bilo bolj varno ne samo za našo vrsto, ampak za ves planet, ta, da ravnamo veliko bolj previdno:

Prihajamo v dobo, ko bo treba veliko bolj premisliti vsak korak, vsako tehnologijo, ki jo vpeljemo, in možne posledice; pri transgenih organizmih recimo pozabljamo na koevolucijo. Če bomo zaradi zamisli o antropocenu ravnali bolje, je to v redu, tudi če ta ni znanstveno korektna.


Intelekta

891 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Dobrodošli v antropocenu

09.02.2016


Ljudje smo tako preoblikovali naš planet, da smo morda že ustvarili novo geološko dobo. Antropocen bi bil le majhen delček v zgodovini Zemlje, stare 4 milijarde let in pol. Vendar je homo sapiens vanjo vtisnil neizbrisne sledi. Z invazivnimi vrstami je preplavil planet, dvignil gladino morja, stanjšal ozonsko plast, zakisal oceane … Morda celo drvimo k šestemu množičnemu izumrtju. Antropocena sicer uradno še ni na geološki časovni lestvici, a prav zdaj potekajo vroče razprave v znanstvenih krogih o tem.

Delovna skupina skoraj 40 znanstvenikov, na čelu katere je profesor Jan Zalasiewicz, geolog iz Univerze v Leicestru v Veliki Britaniji, za Mednarodno komisijo za stratigrafijo že nekaj let proučuje in zbira dokaze o obstoju antropocena in njegovem začetku.

Doba človeka

Razlaga, da ljudje spreminjamo geologijo, obstaja že okrog dvesto let. Vendar je geologi niso jemali preveč zares, saj so menili, da so procesi, ki se odvijajo na Zemlji, preobsežni, predvsem pa da se dogajajo v veliko večjem časovnem razponu, pojasnjuje Zalasiewicz.

Antropocen bi bil kratka časovna enota. Že holocen je kratka doba v primerjavi z drugimi, v zadnjih 60 milijonih let je bila povprečna doba dolga dobrih 10 milijonov, najkrajša – pleistocen – pa je trajala 3 milijone let. Zdaj smo 11 tisoč let v holocenu. Če se bomo odločili za antropocen in če naj bi se začel – kot predlaga večina strokovnjakov – v sredini 20. stoletja, potem je to res zelo kratko obdobje. Gre za pomemben premislek. Drugi pomislek pa je, da se še vedno razvija. Nismo sicer še priča množičnemu izumrtju – kot  se je to zgodilo že nekajkrat v preteklosti –, nismo še občutili vseh razsežnosti globalnega segrevanja. Nekateri pravijo, počakajmo z antropocenom, da se bo vse to zgodilo in bomo imeli boljšo sliko o vsem. Drugi pa so prepričani, da ne moremo nazaj v holocen, saj je antropocen že tu.

Znanstveniki bodo poskušali doseči preliminaren sklep do sredine tega leta – do naslednjega geološkega kongresa, ki bo avgusta. Svojega dela še ne bodo končali, bodo pa odgovorili na nekatera vprašanja, kot so: ali je antropocen resničen, kdaj naj bi se začel in ali naj se formalizira. O tem bo odločala Mednarodna komisija za stratigrafijo, razlaga  Zalasiewicz.

Številne modifikacije planeta

Geologi so pozorni na fizikalne, kemične in biološke spremembe, ki se dogajajo na Zemlji. Vendar na nekatere procese ljudje nimamo vpliva, poudarja geolog profesor Andrej Šmuc: »Potresi, vulkani, plazovi in podnebne spremembe so se v Zemljini preteklosti dogajali in se bodo dogajali, tudi ko nas ne bo več. Človek pa je pravzaprav že s svojim nastankom modificiral planet. Največji vpliv imamo na dejavno spreminjanje zemeljskega površja, postali smo glavni geomorfološki element. Človeštvo prenese mnogo več materiala v enem letu, kot ga prenesejo vse svetovne reke. Spreminjamo vodotoke, v Evropi ne najdemo ene reke, ki ne bi bila regulirana. Ocenjujejo, da okoli 75 odstotkov vsega kopnega brez ledu ni več naravnega.« Vsaka potencialna geološka doba, ki so jo proučevali v stratigrafiji, ima posebno delovno skupino.  »Rekonstruiramo dogajanje na Zemlji iz kamnin. Povezujemo čas in kamnine. Geologi delimo čas na obdobje pred očitnim življenjem, to je pred 541 milijoni let, in na fanerozoik, v katerem živimo zdaj in je življenje zelo evidentno. Sledi znana zgodba: paleozoik, mezozoik in kenozoik. A antropocen je drugačen, pravi Zalasiewicz: »Pri antropocenu je drugače, saj smo vključili ne le geologe, kot sem sam – ukvarjal sem se s starimi kamni –, ampak tudi znanstvenike, ki se ukvarjajo z geografijo, biologijo, kemijo; vključili smo arheologe in celo mednarodnega pravnika – proučiti smo morali vpliv, ki bi ga imel termin antropocen na naše dejavnosti. To je zelo kompleksno delo.« Sociolog in publicist dr. Jože Vogrinc pa razmišlja: »Če je mogoče imeti antropocen za novo geološko dobo in to priznajo tudi humanisti in družboslovci, potem priznavajo človeka za kozmično silo. Človek kozmična sila nedvomno je.«

Prihaja šesto množično izumiranje?

O množičnem izumiranju govorimo takrat, ko se izumrtje rodov in vrst zgodi v zelo velikem obsegu. Pomeni zasuke v evoluciji živega sveta. V zgodovini Zemlje jih poznamo pet, pojasnjuje Andrej Šmuc:

Geologi imamo zelo radi izumiranja. Izumiranje organizmov je naraven pojav. Večina vrst na Zemlji ima omejen rok trajanja, od nekaj 100 tisoč do nekaj 10 milijonov let. Ocenjujemo, da je 99,99 odstotka vseh organizmov, ki so kdaj živeli na zemlji, izumrlih.

Po Šmučevih besedah se že pojavljajo znaki, da je izumiranje pospešeno in da je za to kriv človek, čeprav še nismo dosegli množičnega izumiranja. Ustvarjamo pa pogoje, da bi do tega lahko prišlo. Človek s svojim delovanjem razširja tujerodne vrste po vsem svetu, obvladuje od 25 do 40 odstotkov primarne produkcije, usmerja evolucijo in ustvarja pojav tehnosfere. Jan Zalasiewicz kljub temu upa, da bomo ljudje našli rešitev: »Moji kolegi s področja ekologije in varovanja narave opozarjajo, da moramo  zmanjšati pritisk na habitate, življenjski prostor. Zmanjšati bi morali izsekavanje gozdov, manj onesnaževati tla, morja, tudi podnebne spremembe igrajo pomembno vlogo. Večje ko bodo te spremembe, več vrst bo izginilo iz svojih življenjskih prostorov. Zato moramo nadzorovati veliko število pomembnih reči na Zemlji naenkrat.« Kot pravi Jože Vogrinc  pa je edini način, da človek vzpostavi razmerje z naravo, ki bi bilo bolj varno ne samo za našo vrsto, ampak za ves planet, ta, da ravnamo veliko bolj previdno:

Prihajamo v dobo, ko bo treba veliko bolj premisliti vsak korak, vsako tehnologijo, ki jo vpeljemo, in možne posledice; pri transgenih organizmih recimo pozabljamo na koevolucijo. Če bomo zaradi zamisli o antropocenu ravnali bolje, je to v redu, tudi če ta ni znanstveno korektna.


30.01.2024

Je zgodovina umetnosti zgodovina patriarhata?

V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.


23.01.2024

Taylorjev management, najvplivnejša nevidna ideologija 20. stoletja

»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«


16.01.2024

Kaj nam lahko Lenin pove o današnjem času?

Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?


08.01.2024

Digitalizacija seksualnega dela

Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!


02.01.2024

Intelektino "najboljševanje"

Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.


22.12.2023

Neoliberalizem po slovensko: Najbogatejša petina dobi toliko javnih sredstev kot najrevnejša

Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik


18.12.2023

Vzrok nasilja v družbi je patriarhat

V preteklem tednu so se iztekli mednarodni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. V medijih je bilo veliko govora o statistiki glede pojavnosti družinskega nasilja, o ukrepih ter kurativi tega perečega družbeno političnega problema. Skoraj nič pa o vzrokih za nasilje, skoraj nič o nasilju v delovnem okolju, ekonomskem in spolnem nasilju, problemu reproduciranja neenakosti spolov v izobraževalnem sistemu ter o sistemskem političnem nasilju. Zato je o vsem naštetem beseda tekla v tokratni oddaji Intelekta. Novinarka in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije Sonjo Lokar, Teo Jarc iz Evropske konfederacije sindikatov in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele.


12.12.2023

Ob letu posvečenem arhitektu Edvardu Ravnikarju: "Sprašujemo arhitekta, a odgovor je v njegovem delu. Tega pa ne znamo brati."

Od smrti Edvarda Ravnikarja, osrednjega mojstra slovenske modernistične arhitekture, letos mineva 30 let. Kako je z današnjega vidika videti njegova stavbarska in urbanistična zapuščina?


05.12.2023

Globalni vzpon zasebnih vojska

Kako in zakaj so se države odpovedale monopolu nad oboroženo silo ter kaj to pomeni za mednarodne odnose v vse bolj multipolarnem svetu?


28.11.2023

Kavkaški sod smodnika

Čeprav je Azerbajdžan letos obnovil suverenost nad Gorskim Karabahom, na Kavkazu še naprej diši po vojni, saj se v teh gorah na meji med Evropo in Azijo križajo interesi Rusije, Turčije, Irana, Indije, Kitajske, ZDA in EU


21.11.2023

ChatGPT je star eno leto. Kje smo in kam gremo?

Le še dober teden nas loči od prvega rojstnega dne aplikacije ChatGPT in v tem sorazmerno kratkem času so tehnologije t. i. generativne umetne inteligence pretresle svet in odprle ali poglobile številna daljnosežna vprašanja, kot so denimo: v kolikšni meri bodo zmogljivosti nove tehnologije nadomestile človeške delavce in posledično še pospešile naraščanje neenakosti? Bodo utrdile in povečale predsodke in diskriminacijo, ki je v družbah že prisotna in je bila posledično tudi vpisana v podatke, na katerih so se modeli učili? Kaj pomeni tovrstna tehnologija v rokah peščice zasebnih korporacij? Pojavlja pa se tudi vprašanje, ali bo umetna inteligenca dosegla točko, ko bo v vseh vidikih pametnejša od ljudi?


13.11.2023

Digitalno suverenost si bo treba priboriti

Prva mednarodna konferenca o digitalni suverenosti DISCO Slovenija


06.11.2023

Gentrifikacija pred našim pragom

Gentrifikacija je pojem, s katerim se srečujemo vse pogosteje. Gre za spreminjanje pretežno bivalnih mestnih predelov z lokalnim prebivalstvom s pozidavo ali prenovo v predele s turistično in storitveno namembnostjo višjega razreda. Gentrifikacija je lahko nekaj koristnega ali nekaj povsem nasprotnega. Je lahko prenova mestnih središč in oživljanje vsebin, ki so se iz mest umaknile, lahko pa pomeni tudi prevzem mestih središč s strani bolj premožne demografske skupine in izrinjanje manj premožnih, študentov, starejših, prekarnih kreativcev, torej ravno tistih skupin, ki mestom dajejo avtentičnost in vsebino. Nenazadnje gentrifikacijo lahko razumemo tudi kot obliko družbenega nadzora. Kako se v spremenjenih urbanih vsebinah znajdejo te skupine, kako se posledice gentrifikacije odražajo na življenju starejše populacije? V tokratni intelekti bosta svoje misli na to temo predstavila arhitekta Meta Kutin in Miloš Kosec.


31.10.2023

Protestantska etika, kapitalizem in moderni človek

Ob dnevu reformacije Slovenci praviloma govorimo predvsem o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču ter njihovemu prispevku k oblikovanju in uveljavljanju našega jezika. In vendar je nastanek protestantizma prinesel tudi druge, za zahodni svet v marsičem morda še bolj daljnosežne spremembe. Znameniti nemški sociolog Max Weber je denimo pred dobrim stoletjem postavil tezo, da je prav protestantska etika s svojimi pozivi k trdemu delu in varčnosti dala močan zagon vzpenjajočemu se kapitalizmu. Čeprav je, kot bomo verjetno videli v današnji oddaji, odnos protestantske cerkve do kapitalizma vse prej kot enoznačen, pa nedvomno lahko rečemo, da je protestantska misel močno vplivala na to, kako je začel moderni posameznik od 16. stoletja naprej gledati na samega sebe in svojo vlogo v svetu. O tem, v čem je protestantska etika tako drugačna od prej prevladujočih pogledov na svet, na kakšen način je vplivala in morda še vpliva na oblikovanje modernega človeka, ter kakšna je njena povezava z vzponom kapitalizma, bomo v tokratni, praznično obarvani Intelekti govorili z nekdanjim škofom evangeličanske cerkve na Slovenskem Gezo Filom, s kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem ter z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom. Oddajo je pripravila Alja Zore.


24.10.2023

O položaju žensk v znanosti oziroma o tem, zakaj zveze in poznanstva obvladujejo tudi slovenski akademski prostor

Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tudi na področju znanosti in v akademski sferi ni nič bolje. O tem, zakaj ženske na svojih kariernih poteh trčijo ob stekleni strop tudi tam, kjer bi to najmanj pričakovali? O položaju žensk v znanosti v tokratni Intelekti z voditeljico Tito Mayer.


17.10.2023

Pridobljeno s prevodom

Kdo neki so ljudje, ki se odločijo za tako poglobljeno učenje slovenščine, da se lahko potem lotijo literarnega prevoda? In kaj jih na naši književnosti privlači, da pri prevajanju navsezadnje vztrajajo leta in leta?


09.10.2023

Ob 30. obletnici smrti ikoničnega smučarja Roka Petroviča: športnik, inovator, učenjak, humanist, ljubitelj lepih umetnosti - kdo je zares bil?

Letošnjega 16. septembra je minilo 30 let od smrti ikoničnega smučarja Roka Petroviča. Umrl je star komaj 27 let. Še za časa njegovega življenja ga je poleg izjemne priljubljenosti med ljubitelji smučanja, obdajala tudi nekakšna avra skrivnostnosti in posebneža. Rok Petrovič je vsekakor izstopal iz takratnih okvirjev predstav o športniku, smučarju. Bil je tudi inovator, učenjak, filozof, humanist, ljubitelj glasbe, lepih umetnosti nasploh in še in še. Kdo vse je zares bil? O tem se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič pogovarjala z ljudmi, ki so ga poznali, mu bili blizu, tudi po duhu, raziskovali njegovo življenje in vedo, zakaj je dragoceno, da se ga spominjamo. V tokratni Intelekti so kot gostje sodelovali Jure Košir - nekdanji športnik, vrhunski smučar, Pero Lovšin - glasbenik in nekdanji športni novinar ter Boštjan Videmšek - priznani raziskovalni novinar in pisatelj.


02.10.2023

Znanost je vzpostavila moderno civilizacijo - zakaj ji ne zaupamo več?

Alojz Ihan, Alenka Zupančič, Marina Dermastia in Tomaž Zwitter o dvomu in kritičnem razumu


26.09.2023

Viralni trend ali retradicionalizacija družbe: "Stay at home girlfriends" so mlade ženske, ki ostajajo doma kot gospodinje in so finančno odvisne od moškega

Viralni trend na družabnih omrežjih, t.i. »stay at home girlfriends«, kar pomeni punce, partnerke, povečini mlade ženske, ki ostajajo doma, gospodinjijo in so finančno odvisne od partnerja, ti viralni videi imajo več deset, celo sto milijonske oglede. Medtem pa narašča tudi odstotek žena in mater, ki ostajajo doma, brez službe, gospodinjijo in skrbijo za otroke. Sploh v ZDA, kar 24 odstotkov ameriških mater je doma, lansko leto jih je bilo 15 odstotkov. Tudi v Veliki Britaniji je trenutno doma skoraj milijon in pol staršev, od tega velika večina žensk. Kaj se dogaja v družbi, da ženske ostajajo doma, se na nek način vračajo v vloge gospodinj iz 50-ih let prejšnjega stoletja? Na to kompleksno temo smo iskali odgovore, razloge v Intelekti z gostjami. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila dr. Veroniko Tašner, izredno profesorico za področje sociologije edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Tanjo Buda, doktorsko študentko socialnega dela na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in Tonjo Jerele, mlado raziskovalko in zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede ter podpredsednico Ženskega lobija Slovenije.


18.09.2023

Konoplja: droga, zdravilo, posel!?

Kritike, da na področju uporabe konoplje v Sloveniji že leta in desetletja zaostajamo za drugimi državami, so vedno glasnejše. Nekatere so upravičene, druge ne


Stran 2 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov