Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jaz, jaz, jaz in samo jaz!
Svet je zajela epidemija narcisizma, so si enotni strokovnjaki. Kot zgleda, so prav narcisi najbolje prilagojeni na sodobno potrošniško družbo. Najdemo jih med zvezdniki, menedžerji, znanstveniki, odvetniki, politiki. Ljudske množice jih občudujejo, volijo in obožujejo; korporacije pa iščejo in zaposlujejo. Patološki narcisi so namreč prepričljivi in šarmantni, znajo z besedami in vešči so nastopanja. Vendar pa videz vara!
Narcis je izrazito zaverovan v svojo zunanjo podobo in tudi v svoja stališča, razmišljanja, prepričanja. - Aleksander Zadel
Multinacionalke celo s psihološkim testiranjem iščejo patološke narcise in jih zaposlujejo. - Matjaž Lunaček
Je prijazen, se smehlja in nas treplja. Ta prijazni tatič je takšen, da se mu ni mogoče upreti. - Miro Kline
Tezo o zmagoslavju kulture narcisizma oziroma narcizma, kot tudi slišimo, je leta 1979 postavil ameriški zgodovinar in družboslovec Christopher Lasch. V svojem znamenitem delu Kultura narcisizma je analiziral povojno ameriško potrošniško družbo. Lasch pravi, da se je uveljavil nov tip dominantnega značaja ljudi in da je narcisistična kultura kultura samoljubja in zavisti.
Patološki narcisi so brezobzirni in arogantni. Hlinijo sočutje, ljubijo pa le sebe. Jaz, jaz, jaz! Patološki narcisi so prepričani, da so najlepši, najboljši in najpomembnejši. Ali so res? Seveda ne! Vendar jih težko takoj spregledamo, saj nas z bleščečim nastopom, za katerim skrijejo svoj pravi obraz, lahko hitro zavedejo. Po besedah psihiatra Boruta Škodlarja stremijo narcisi k moči, pomembnosti in občudovanju. Vidijo se v soju žarometov in na vodilnih položajih. Ob tem sociolog Iztok Šori poudarja, da je Christopher Lash v svoji knjigi izpostavil tudi, da individualizem pogosto prehaja v narcisizem, kar se kaže tudi s tem, da so ljudje vedno bolj preokupirani sami s seboj.
V luči razmaha narcisistične kulture lahko vidimo tudi veliko podporo, ki jo del ameriških volilcev in javnosti namenja kandidatu za republikansko predsedniško nominacijo Donaldu Trumpu. Psihoanalitik Matjaž Lunaček pravi, da mnogi v Trampu prepoznajo tisto, k čemur sami stremijo. Psiholog in komunikator Miro Kline pa enega od razlogov za veliko podporo Trampu pripisuje tudi podobi, ki so si jo o njem ustvarili njegovi privrženci.
Ko se ne zgodi, kot pričakuje, pa narcis udari močno, brezobzirno in brez občutka za drugega človeka. - Borut Škodlar
Mit o Narcisu je lahko orodje družbenega podrejanja in diskriminacije. - Iztok Šori
O konceptu narcisizma je v začetku 20. stoletja pisal tudi Freud. Narcisistična osebnostna struktura sodi med mejne, manj zrele osebnostne strukture. Ljudje z narcisistično osebnostno motnjo kažejo navzven zgolj svoje dosežke, telesno privlačnost, moč, uspešnost. Vidimo njihovo idealizirano podobo; njihov grandiozni oziroma lažni jaz. Za to fasado pa narcisi skrivajo svoj pravi, realni jaz, ki je krhek in ranljiv. Skrivajo osamljenost, nesprejetost, veliko čustveno praznino.
In kdaj lahko rečemo, da gre za narcisistično osebnostno motnjo? Kako med nami prepoznamo patološkega narcisa? Lastnosti, značilne za narcise, se skrivajo v prav vsakemu od nas. Psiholog Aleksander Zadel izpostavlja, da so zdrav erotičen naboj do sebe, pozitivna samopodoba, občutek lastne vrednosti in določena mera samozavesti nujni tako za posameznika kot za družbo.
Starogrška zgodba nam pripoveduje, da je bil Narcis lep, vendar čustveno hladen mladenič. Občudoval ga je marsikateri fant, po njem pa so koprnela tudi mnoga dekleta. On pa je vse zavračal, tudi gozdno nimfo Eho, ki se je vanj zaljubila takoj, ko ga je uzrla. Osramočena Eho se je zatekla v jamo in se spremenila v kamen. Nekega dne je Narcis v gozdu odkril bister izvir. Na njegovi gladini je uzrl svojo podobo in se vanjo goreče zaljubil. Vsakič, ko je segel po njej, je voda vzvalovala in podoba se je zgubila. Ko je Narcis spoznal nedosegljivost oboževane podobe in svoje ljubezni, se je zavedel, da bo moral umreti. Ob izviru pa je zrasla prelepa narcisa.
Oddajo Intelekta smo sooblikovali: Miro Kline, Matjaž Lunaček, Borut Škodlar, Iztok Šori in Aleksander Zadel ter Rudi Pančur, Eva Longyka Marušič, Jernej Boc in Iztok Konc.
890 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Jaz, jaz, jaz in samo jaz!
Svet je zajela epidemija narcisizma, so si enotni strokovnjaki. Kot zgleda, so prav narcisi najbolje prilagojeni na sodobno potrošniško družbo. Najdemo jih med zvezdniki, menedžerji, znanstveniki, odvetniki, politiki. Ljudske množice jih občudujejo, volijo in obožujejo; korporacije pa iščejo in zaposlujejo. Patološki narcisi so namreč prepričljivi in šarmantni, znajo z besedami in vešči so nastopanja. Vendar pa videz vara!
Narcis je izrazito zaverovan v svojo zunanjo podobo in tudi v svoja stališča, razmišljanja, prepričanja. - Aleksander Zadel
Multinacionalke celo s psihološkim testiranjem iščejo patološke narcise in jih zaposlujejo. - Matjaž Lunaček
Je prijazen, se smehlja in nas treplja. Ta prijazni tatič je takšen, da se mu ni mogoče upreti. - Miro Kline
Tezo o zmagoslavju kulture narcisizma oziroma narcizma, kot tudi slišimo, je leta 1979 postavil ameriški zgodovinar in družboslovec Christopher Lasch. V svojem znamenitem delu Kultura narcisizma je analiziral povojno ameriško potrošniško družbo. Lasch pravi, da se je uveljavil nov tip dominantnega značaja ljudi in da je narcisistična kultura kultura samoljubja in zavisti.
Patološki narcisi so brezobzirni in arogantni. Hlinijo sočutje, ljubijo pa le sebe. Jaz, jaz, jaz! Patološki narcisi so prepričani, da so najlepši, najboljši in najpomembnejši. Ali so res? Seveda ne! Vendar jih težko takoj spregledamo, saj nas z bleščečim nastopom, za katerim skrijejo svoj pravi obraz, lahko hitro zavedejo. Po besedah psihiatra Boruta Škodlarja stremijo narcisi k moči, pomembnosti in občudovanju. Vidijo se v soju žarometov in na vodilnih položajih. Ob tem sociolog Iztok Šori poudarja, da je Christopher Lash v svoji knjigi izpostavil tudi, da individualizem pogosto prehaja v narcisizem, kar se kaže tudi s tem, da so ljudje vedno bolj preokupirani sami s seboj.
V luči razmaha narcisistične kulture lahko vidimo tudi veliko podporo, ki jo del ameriških volilcev in javnosti namenja kandidatu za republikansko predsedniško nominacijo Donaldu Trumpu. Psihoanalitik Matjaž Lunaček pravi, da mnogi v Trampu prepoznajo tisto, k čemur sami stremijo. Psiholog in komunikator Miro Kline pa enega od razlogov za veliko podporo Trampu pripisuje tudi podobi, ki so si jo o njem ustvarili njegovi privrženci.
Ko se ne zgodi, kot pričakuje, pa narcis udari močno, brezobzirno in brez občutka za drugega človeka. - Borut Škodlar
Mit o Narcisu je lahko orodje družbenega podrejanja in diskriminacije. - Iztok Šori
O konceptu narcisizma je v začetku 20. stoletja pisal tudi Freud. Narcisistična osebnostna struktura sodi med mejne, manj zrele osebnostne strukture. Ljudje z narcisistično osebnostno motnjo kažejo navzven zgolj svoje dosežke, telesno privlačnost, moč, uspešnost. Vidimo njihovo idealizirano podobo; njihov grandiozni oziroma lažni jaz. Za to fasado pa narcisi skrivajo svoj pravi, realni jaz, ki je krhek in ranljiv. Skrivajo osamljenost, nesprejetost, veliko čustveno praznino.
In kdaj lahko rečemo, da gre za narcisistično osebnostno motnjo? Kako med nami prepoznamo patološkega narcisa? Lastnosti, značilne za narcise, se skrivajo v prav vsakemu od nas. Psiholog Aleksander Zadel izpostavlja, da so zdrav erotičen naboj do sebe, pozitivna samopodoba, občutek lastne vrednosti in določena mera samozavesti nujni tako za posameznika kot za družbo.
Starogrška zgodba nam pripoveduje, da je bil Narcis lep, vendar čustveno hladen mladenič. Občudoval ga je marsikateri fant, po njem pa so koprnela tudi mnoga dekleta. On pa je vse zavračal, tudi gozdno nimfo Eho, ki se je vanj zaljubila takoj, ko ga je uzrla. Osramočena Eho se je zatekla v jamo in se spremenila v kamen. Nekega dne je Narcis v gozdu odkril bister izvir. Na njegovi gladini je uzrl svojo podobo in se vanjo goreče zaljubil. Vsakič, ko je segel po njej, je voda vzvalovala in podoba se je zgubila. Ko je Narcis spoznal nedosegljivost oboževane podobe in svoje ljubezni, se je zavedel, da bo moral umreti. Ob izviru pa je zrasla prelepa narcisa.
Oddajo Intelekta smo sooblikovali: Miro Kline, Matjaž Lunaček, Borut Škodlar, Iztok Šori in Aleksander Zadel ter Rudi Pančur, Eva Longyka Marušič, Jernej Boc in Iztok Konc.
»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«
Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?
Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!
Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.
Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik
V preteklem tednu so se iztekli mednarodni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. V medijih je bilo veliko govora o statistiki glede pojavnosti družinskega nasilja, o ukrepih ter kurativi tega perečega družbeno političnega problema. Skoraj nič pa o vzrokih za nasilje, skoraj nič o nasilju v delovnem okolju, ekonomskem in spolnem nasilju, problemu reproduciranja neenakosti spolov v izobraževalnem sistemu ter o sistemskem političnem nasilju. Zato je o vsem naštetem beseda tekla v tokratni oddaji Intelekta. Novinarka in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije Sonjo Lokar, Teo Jarc iz Evropske konfederacije sindikatov in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele.
Od smrti Edvarda Ravnikarja, osrednjega mojstra slovenske modernistične arhitekture, letos mineva 30 let. Kako je z današnjega vidika videti njegova stavbarska in urbanistična zapuščina?
Kako in zakaj so se države odpovedale monopolu nad oboroženo silo ter kaj to pomeni za mednarodne odnose v vse bolj multipolarnem svetu?
Čeprav je Azerbajdžan letos obnovil suverenost nad Gorskim Karabahom, na Kavkazu še naprej diši po vojni, saj se v teh gorah na meji med Evropo in Azijo križajo interesi Rusije, Turčije, Irana, Indije, Kitajske, ZDA in EU
Le še dober teden nas loči od prvega rojstnega dne aplikacije ChatGPT in v tem sorazmerno kratkem času so tehnologije t. i. generativne umetne inteligence pretresle svet in odprle ali poglobile številna daljnosežna vprašanja, kot so denimo: v kolikšni meri bodo zmogljivosti nove tehnologije nadomestile človeške delavce in posledično še pospešile naraščanje neenakosti? Bodo utrdile in povečale predsodke in diskriminacijo, ki je v družbah že prisotna in je bila posledično tudi vpisana v podatke, na katerih so se modeli učili? Kaj pomeni tovrstna tehnologija v rokah peščice zasebnih korporacij? Pojavlja pa se tudi vprašanje, ali bo umetna inteligenca dosegla točko, ko bo v vseh vidikih pametnejša od ljudi?
Prva mednarodna konferenca o digitalni suverenosti DISCO Slovenija
Gentrifikacija je pojem, s katerim se srečujemo vse pogosteje. Gre za spreminjanje pretežno bivalnih mestnih predelov z lokalnim prebivalstvom s pozidavo ali prenovo v predele s turistično in storitveno namembnostjo višjega razreda. Gentrifikacija je lahko nekaj koristnega ali nekaj povsem nasprotnega. Je lahko prenova mestnih središč in oživljanje vsebin, ki so se iz mest umaknile, lahko pa pomeni tudi prevzem mestih središč s strani bolj premožne demografske skupine in izrinjanje manj premožnih, študentov, starejših, prekarnih kreativcev, torej ravno tistih skupin, ki mestom dajejo avtentičnost in vsebino. Nenazadnje gentrifikacijo lahko razumemo tudi kot obliko družbenega nadzora. Kako se v spremenjenih urbanih vsebinah znajdejo te skupine, kako se posledice gentrifikacije odražajo na življenju starejše populacije? V tokratni intelekti bosta svoje misli na to temo predstavila arhitekta Meta Kutin in Miloš Kosec.
Ob dnevu reformacije Slovenci praviloma govorimo predvsem o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču ter njihovemu prispevku k oblikovanju in uveljavljanju našega jezika. In vendar je nastanek protestantizma prinesel tudi druge, za zahodni svet v marsičem morda še bolj daljnosežne spremembe. Znameniti nemški sociolog Max Weber je denimo pred dobrim stoletjem postavil tezo, da je prav protestantska etika s svojimi pozivi k trdemu delu in varčnosti dala močan zagon vzpenjajočemu se kapitalizmu. Čeprav je, kot bomo verjetno videli v današnji oddaji, odnos protestantske cerkve do kapitalizma vse prej kot enoznačen, pa nedvomno lahko rečemo, da je protestantska misel močno vplivala na to, kako je začel moderni posameznik od 16. stoletja naprej gledati na samega sebe in svojo vlogo v svetu. O tem, v čem je protestantska etika tako drugačna od prej prevladujočih pogledov na svet, na kakšen način je vplivala in morda še vpliva na oblikovanje modernega človeka, ter kakšna je njena povezava z vzponom kapitalizma, bomo v tokratni, praznično obarvani Intelekti govorili z nekdanjim škofom evangeličanske cerkve na Slovenskem Gezo Filom, s kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem ter z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tudi na področju znanosti in v akademski sferi ni nič bolje. O tem, zakaj ženske na svojih kariernih poteh trčijo ob stekleni strop tudi tam, kjer bi to najmanj pričakovali? O položaju žensk v znanosti v tokratni Intelekti z voditeljico Tito Mayer.
Kdo neki so ljudje, ki se odločijo za tako poglobljeno učenje slovenščine, da se lahko potem lotijo literarnega prevoda? In kaj jih na naši književnosti privlači, da pri prevajanju navsezadnje vztrajajo leta in leta?
Letošnjega 16. septembra je minilo 30 let od smrti ikoničnega smučarja Roka Petroviča. Umrl je star komaj 27 let. Še za časa njegovega življenja ga je poleg izjemne priljubljenosti med ljubitelji smučanja, obdajala tudi nekakšna avra skrivnostnosti in posebneža. Rok Petrovič je vsekakor izstopal iz takratnih okvirjev predstav o športniku, smučarju. Bil je tudi inovator, učenjak, filozof, humanist, ljubitelj glasbe, lepih umetnosti nasploh in še in še. Kdo vse je zares bil? O tem se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič pogovarjala z ljudmi, ki so ga poznali, mu bili blizu, tudi po duhu, raziskovali njegovo življenje in vedo, zakaj je dragoceno, da se ga spominjamo. V tokratni Intelekti so kot gostje sodelovali Jure Košir - nekdanji športnik, vrhunski smučar, Pero Lovšin - glasbenik in nekdanji športni novinar ter Boštjan Videmšek - priznani raziskovalni novinar in pisatelj.
Alojz Ihan, Alenka Zupančič, Marina Dermastia in Tomaž Zwitter o dvomu in kritičnem razumu
Viralni trend na družabnih omrežjih, t.i. »stay at home girlfriends«, kar pomeni punce, partnerke, povečini mlade ženske, ki ostajajo doma, gospodinjijo in so finančno odvisne od partnerja, ti viralni videi imajo več deset, celo sto milijonske oglede. Medtem pa narašča tudi odstotek žena in mater, ki ostajajo doma, brez službe, gospodinjijo in skrbijo za otroke. Sploh v ZDA, kar 24 odstotkov ameriških mater je doma, lansko leto jih je bilo 15 odstotkov. Tudi v Veliki Britaniji je trenutno doma skoraj milijon in pol staršev, od tega velika večina žensk. Kaj se dogaja v družbi, da ženske ostajajo doma, se na nek način vračajo v vloge gospodinj iz 50-ih let prejšnjega stoletja? Na to kompleksno temo smo iskali odgovore, razloge v Intelekti z gostjami. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila dr. Veroniko Tašner, izredno profesorico za področje sociologije edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Tanjo Buda, doktorsko študentko socialnega dela na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in Tonjo Jerele, mlado raziskovalko in zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede ter podpredsednico Ženskega lobija Slovenije.
Kritike, da na področju uporabe konoplje v Sloveniji že leta in desetletja zaostajamo za drugimi državami, so vedno glasnejše. Nekatere so upravičene, druge ne
Učinek podnebnih sprememb v obliki ekstremnih vremenskih katastrof smo to poletje zelo nazorno občutili in skoraj povsod po svetu njihova frekvenca, naj gre za poplave, orkane, suše, požare ali vročinske rekorde naglo narašča. A zelo verjetno je, da smo šele pri uvodnih dejanjih mnogo bolj brutalne podnebne predstave v bližnji prihodnosti. Pomemben del odgovorov, zakaj je temu tako, se skriva v oceanih. Ti so v preteklosti absorbirali večji del presežne toplote in znaten del naših izpustov ogljikovega dioksida in se pri tem tudi občutno segreli. S tem in ob vse hitrejšem taljenju ledu na polih pa se spreminja tudi njihova dinamika; z daljnosežni posledicami za ves svet. V današnji Intelekti se bomo posvetili nekaterim vidikom kompleksnega dogajanja v svetovnih morjih in oceanih. Na naše kraje najbolj neposredno vplivata vse toplejša severni Atlantik in Sredozemsko morje. Še hitreje in po aktualnih opozorilih znanstvenikov s še bolj alarmantnimi posledicami za svet se segreva Južni ocean, ki obdaja Antarktiko in vse hitreje načenja tamkajšnji ledeni oklep. Za piko na i pa je - po sedmih letih - znova sezona močnega El Nina, cikličnega pojava v Tihem oceanu, ki značilno požene temperaturne trende navzgor ter temeljito preobrne in zaostri vremenske vzorce marsikod po svetu.
Neveljaven email naslov