Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človeštvo stavi na nova zdravila in učinkovita cepiva.
Epidemija gripe, virus Zika, okužbe z bakterijami, ki so odporne na antibiotike. Ali se bomo ljudje prisiljeni za preživetje boriti z mikroorganizmi? Kako verjeten je scenarij o izbruhu superepidemije, ki bi v nekaj dneh zdesetkala človeštvo? Živ je še spomin na grožnjo SARSa, pa na ptičjo in prašičjo gripo, pandemijo španske gripe in pojav virusa hiv.
Takih črnogledih napovedi kot infektolog s strokovnega stališča ne morem predvideti. - infektolog in internist Andrej Trampuž
Moja vizija ni, da se na vse načine in z najrazličnejšimi sredstvi samo bojujemo proti mikrobom. Dober strateg je tisti, ki svojega nasprotnika pozna. - mikrobiologinja Viktorija Tomič
Če bomo imeli srečo, da nov antibiotik, ki ga razvijamo, pripeljemo do konca - kar je statistično gledano malo verjetno - potem bo verjetno registriran za zdravljenje specialnih bolnišničnih okužb. - biotehnolog Hrvoje Petković
Mislim, da imajo velik potencial cepiva. Ne nazadnje nam prav dobra cepiva omogočijo, da se naše telo odzove na infekcijo. Od njihovega razvoja si precej obetam; ne samo za bakterije, tudi za virusne infekcije in druge bolezni. - kemik Roman Jerala
Čeprav več govorimo o tistih, ki nam povzročajo težave, je velika večina naših srečanj z mikroorganizmi pozitivnih. - mikrobiologinja Maja Rupnik
Mikroorganizmi so Zemljo naseljevali že davno pred prvim človekom. Njihove fosilne ostanke so našli v kamninah, starih 3 milijarde let in pol. Svet mikrobov je bil tisočletja skrit našim očem, danes pa vemo, da prav mikroorganizmi naseljujejo okolja z najbolj ekstremnimi življenjskimi pogoji.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je v enem samem gramu zemlje približno 40 milijonov bakterijskih celic in kar milijon v enem samem mililitru sveže vode. Opisanih je že več kot 5000 vrst virusov, ki se delijo v več milijonov podtipov.
Človeštvo ima z gripo slabe izkušnje. Pandemija španske gripe je v letih 1918, 1919 vzela več življenj kot prva svetovna vojna. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je umrlo najmanj 40 milijonov ljudi. Letošnja epidemija sezonske gripe posebej ogroža ranljive skupine prebivalcev: otroke, nosečnice, bolnike in starejše. Pri njih so pogostejši zapleti, zaradi katerih je potrebno zdravljenje v bolnišnici.
Ne le virusi, vedno bolj nam grozijo tudi bakterije, odporne na antibiotike. Po ocenah strokovnjakov zaradi slednjih v Evropski uniji vsako leto že zdaj umre okoli 25.000 prebivalcev. Najbolj nevarne odporne bakterije izvirajo iz bolnišničnega okolja.
Ljudje še zdaleč nismo izgubili boja proti odpornim bakterijam. Zdravniki in raziskovalci ponovno odkrivajo stare, že skoraj pozabljene antibiotike; razvijajo nove; predpisujejo in preizkušajo različne odmerke in kombinacije protimikrobnih zdravil. Na obzorju pa so tudi nova orožja. Infektolog in internist Andrej Trampuž preučuje bakteriofage, kemik Roman Jerala razvija bolj učinkovita cepiva, biotehnolog Hrvoje Petković pa nov antibiotik.
Superbakterij, ki so odporne na večino antibiotikov, s katerimi zdravimo najhujše okužbe, je vedno več. Med njimi so povzročiteljice pljučnic in bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo. Prvi antibiotik je po naključju ali bolje rečeno po spletu srečnih okoliščin leta 1928 odkril škotski znanstvenik Aleksander Fleming. Dokazal je, da gliva Penicillium notatum v ustreznem gojišču izloča protibakterijsko snov. Poimenoval jo je penicilin. Flemingovi sodobniki so nov antibiotik razvili s postopkom genskega inženiringa.
Večina mikroorganizmov je nenevarnih in z njimi živimo v sožitju. Zgolj peščica je patogenih in smrtonosnih. Ali bo človeštvu s svojimi izkušnjami in znanjem uspelo ustaviti njihov pohod?
Odzvali so se: raziskovalec in kemik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik z Medicinske fakultete Maribor, biotehnolog prof. dr. Hrvoje Petković z Biotehniške fakultete Ljubljana, mikrobiologinja doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik, infektolog in internist prof. dr. Andrej Trampuž z Univerzitetne klinike Charite v Berlinu.
Oddajo smo pripravili: Rudi Pančur, Jure Franko, Jernej Boc in Iztok Konc.
884 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Človeštvo stavi na nova zdravila in učinkovita cepiva.
Epidemija gripe, virus Zika, okužbe z bakterijami, ki so odporne na antibiotike. Ali se bomo ljudje prisiljeni za preživetje boriti z mikroorganizmi? Kako verjeten je scenarij o izbruhu superepidemije, ki bi v nekaj dneh zdesetkala človeštvo? Živ je še spomin na grožnjo SARSa, pa na ptičjo in prašičjo gripo, pandemijo španske gripe in pojav virusa hiv.
Takih črnogledih napovedi kot infektolog s strokovnega stališča ne morem predvideti. - infektolog in internist Andrej Trampuž
Moja vizija ni, da se na vse načine in z najrazličnejšimi sredstvi samo bojujemo proti mikrobom. Dober strateg je tisti, ki svojega nasprotnika pozna. - mikrobiologinja Viktorija Tomič
Če bomo imeli srečo, da nov antibiotik, ki ga razvijamo, pripeljemo do konca - kar je statistično gledano malo verjetno - potem bo verjetno registriran za zdravljenje specialnih bolnišničnih okužb. - biotehnolog Hrvoje Petković
Mislim, da imajo velik potencial cepiva. Ne nazadnje nam prav dobra cepiva omogočijo, da se naše telo odzove na infekcijo. Od njihovega razvoja si precej obetam; ne samo za bakterije, tudi za virusne infekcije in druge bolezni. - kemik Roman Jerala
Čeprav več govorimo o tistih, ki nam povzročajo težave, je velika večina naših srečanj z mikroorganizmi pozitivnih. - mikrobiologinja Maja Rupnik
Mikroorganizmi so Zemljo naseljevali že davno pred prvim človekom. Njihove fosilne ostanke so našli v kamninah, starih 3 milijarde let in pol. Svet mikrobov je bil tisočletja skrit našim očem, danes pa vemo, da prav mikroorganizmi naseljujejo okolja z najbolj ekstremnimi življenjskimi pogoji.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je v enem samem gramu zemlje približno 40 milijonov bakterijskih celic in kar milijon v enem samem mililitru sveže vode. Opisanih je že več kot 5000 vrst virusov, ki se delijo v več milijonov podtipov.
Človeštvo ima z gripo slabe izkušnje. Pandemija španske gripe je v letih 1918, 1919 vzela več življenj kot prva svetovna vojna. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je umrlo najmanj 40 milijonov ljudi. Letošnja epidemija sezonske gripe posebej ogroža ranljive skupine prebivalcev: otroke, nosečnice, bolnike in starejše. Pri njih so pogostejši zapleti, zaradi katerih je potrebno zdravljenje v bolnišnici.
Ne le virusi, vedno bolj nam grozijo tudi bakterije, odporne na antibiotike. Po ocenah strokovnjakov zaradi slednjih v Evropski uniji vsako leto že zdaj umre okoli 25.000 prebivalcev. Najbolj nevarne odporne bakterije izvirajo iz bolnišničnega okolja.
Ljudje še zdaleč nismo izgubili boja proti odpornim bakterijam. Zdravniki in raziskovalci ponovno odkrivajo stare, že skoraj pozabljene antibiotike; razvijajo nove; predpisujejo in preizkušajo različne odmerke in kombinacije protimikrobnih zdravil. Na obzorju pa so tudi nova orožja. Infektolog in internist Andrej Trampuž preučuje bakteriofage, kemik Roman Jerala razvija bolj učinkovita cepiva, biotehnolog Hrvoje Petković pa nov antibiotik.
Superbakterij, ki so odporne na večino antibiotikov, s katerimi zdravimo najhujše okužbe, je vedno več. Med njimi so povzročiteljice pljučnic in bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo. Prvi antibiotik je po naključju ali bolje rečeno po spletu srečnih okoliščin leta 1928 odkril škotski znanstvenik Aleksander Fleming. Dokazal je, da gliva Penicillium notatum v ustreznem gojišču izloča protibakterijsko snov. Poimenoval jo je penicilin. Flemingovi sodobniki so nov antibiotik razvili s postopkom genskega inženiringa.
Večina mikroorganizmov je nenevarnih in z njimi živimo v sožitju. Zgolj peščica je patogenih in smrtonosnih. Ali bo človeštvu s svojimi izkušnjami in znanjem uspelo ustaviti njihov pohod?
Odzvali so se: raziskovalec in kemik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik z Medicinske fakultete Maribor, biotehnolog prof. dr. Hrvoje Petković z Biotehniške fakultete Ljubljana, mikrobiologinja doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik, infektolog in internist prof. dr. Andrej Trampuž z Univerzitetne klinike Charite v Berlinu.
Oddajo smo pripravili: Rudi Pančur, Jure Franko, Jernej Boc in Iztok Konc.
Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu
Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.
Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.
V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.
Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo
Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici
Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.
Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?
Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?
V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.
»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«
Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?
Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!
Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.
Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik
V preteklem tednu so se iztekli mednarodni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. V medijih je bilo veliko govora o statistiki glede pojavnosti družinskega nasilja, o ukrepih ter kurativi tega perečega družbeno političnega problema. Skoraj nič pa o vzrokih za nasilje, skoraj nič o nasilju v delovnem okolju, ekonomskem in spolnem nasilju, problemu reproduciranja neenakosti spolov v izobraževalnem sistemu ter o sistemskem političnem nasilju. Zato je o vsem naštetem beseda tekla v tokratni oddaji Intelekta. Novinarka in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije Sonjo Lokar, Teo Jarc iz Evropske konfederacije sindikatov in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele.
Neveljaven email naslov