Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropski mesec kibernetske varnosti za varnost in ne prevaranost na spletu
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. Geslo letošnje kampanje je »Varni ali prevarani«, ta pa nagovarja manjša podjetja in njihove zaposlene in jih opozarja na spletna tveganja. V praksi se namreč izkaže, da je najšibkejši člen uporabnik. Poznavanje in varna raba informacijsko komunikacijskih tehnologij je zato temeljno znanje, ki ga potrebujemo vsi uporabniki. Spletno okolje je namreč tudi prostor nasilja, zlorab, izsiljevanja, manipulacij, prisluškovanja in kibernetskih napadov.
Evropski mesec kibernetske varnosti je vseevropska kampanja, ki spodbuja ozaveščenost o informacijski varnosti in prepoznavanje kibernetskih groženj. Ob letošnji akciji so v sklopu programa Varni na internetu pripravili kampanjo »Varni ali prevarani«. Ta opozarja manjša podjetja in njihove zaposlene na spletna tveganja, ki lahko povzročijo resno finančno škodo. Potem ko so se v prejšnjih letih bolj posvečali individualnim uporabnikom, so letos torej pozornost namenili malim podjetnikom. Zakaj so se osredotočili prav na njih? Gorazd Božič, vodja odzivnega centra Si-Cert:
Ker mislimo, da je problem majhnih podjetij to, da nimajo svoje IT-ekipe. Mi jim moramo pomagati z nasveti, kako zmanjšati tveganja.
Direktorska prevara, vrivanje v elektronsko pošto in izsiljevalski virusi so prevare, ki so to poletje povzročale največjo škodo. Na teden so prijeli povprečno 20 prijav. Za kakšne prevare gre? Gre za primer socialnega inženiringa, ki meri na računovodje. Spletni goljufi poiščejo vse potrebne informacije na spletni strani podjetja, nato ponaredijo elektronsko sporočilo, v katerem se lažno predstavijo kot direktor podjetja in računovodji pošljejo elektronsko sporočilo, v katerem prosijo za nakazilo večje vsote denarja na račun v tujini. Veliko nevarnost za podjetja, ki poslujejo s tujino, pomenijo tudi vdori v elektronsko poslovno komunikacijo. Hekerji se namreč v ključnem trenutku, pred sklenitvijo posla, vrinejo v poslovno komunikacijo in preusmerijo plačila na svoj račun. Napadi z izsiljevalskimi virusi so se množično pojavili konec leta 2015. Spomnimo. Izsiljevalski virusi zaklenejo vse datoteke na računalniku in jih v zameno za plačilo odkupnine, najpogosteje v bitcoinih, spet odklenejo. Brez varnostne kopije je edina možnost za pridobitev ukradenih datotek plačilo zahtevanega zneska.
Ta hip najpogostejši kibernetski napadi v Sloveniji so torej kraje finančnih sredstev ob pomoči socialnega inženiringa, ki meri na računovodje malih podjetij. Je to trend tudi v svetu? Sploh lahko govorimo o svetovnih trendih spletnega kriminala? Prisluškovanje je danes lažje kot kadar koli prej, virus lahko uniči jedrske centrifuge, kibernetski napad lahko povzroči izpade elektrike, izsiljevalski virus lahko prizadene javno zdravstvo ali tovarno avtomobilov, lažne novice, ta sodobna propaganda, spremenijo rezultate volitev. Poteka v kibernetskem prostoru že nova vojna? Gorazd Božič pritrjuje:
Lahko rečemo, da gre za neko obliko hladne vojne, v kateri se poskuša ukrasti informacije ali pa povzročati zmedo. To lahko vidimo na primeru Ukrajine, kjer kaže, da so državno sponzorirani akterji napadli električno omrežje, v ZDA pa je Rusija vplivala na volitve.
Videli smo, da kibernetski napadi lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. Pa so lahko tudi uničujoči? Inštitut Jožefa Stefana je v okviru svojega Infosec seminarja, serije predavanj o informacijski varnosti, v Slovenijo povabil profesorja Davida Fahrenkruga, ki na univerzi v Georgetownu predava o kibernetskem vojskovanju. Vprašali smo ga, ali obstaja kibernetsko orožje, ki bi bilo enakovredno atomski bombi? Ali obstaja rdeči gumb za kibernetsko bombo?
Nič ni enakovrednega atomski bombi. Jedrsko orožje je sui generis, popolnoma svoja kategorija. Carl von Clausewitz je v začetku 19. stoletja razpravljal o totalni vojni in to razpravo hitro končal z besedami – vendar v resničnosti je vojna omejena. Jedrska orožja so to spremenila in ustvarila možnost, da tako rekoč v trenutku izbrišeš državo z obličja Zemlje. Z jedrskim orožjem lahko povzročite popoln poraz druge države. Nobeno drugo orožje ne pride niti blizu temu, vključno s kibernetskim prostorom. Ne znam napovedovati prihodnosti, vendar, kot smo videli v preteklosti, izguba informacij še ni povzročila propada države. Obstaja pa izjema, ko informacija lahko povzroči uničenje, in to je seveda, če gre za informacije, povezano z jedrskim orožjem.
Povezanih pametnih naprav, s katerimi si delimo življenjski prostor, je vse več. Internet stvari, avtonomna povezana vozila, osebni govorni asistenti, droni, prenosljive tehnologije, vsadki, roboti, umetna inteligenca – vse se razvija izredno hitro. Vemo, da so naše naprave ranljive, kot uporabniki jih moramo ves čas posodabljati. Zato je za varno rabo v vsakdanjem življenju ključno znanje o novih tehnologijah in nevarnostih. Medtem ko je digitalnim migrantom informacijsko komunikacijska revolucija odprla vrata v nov svet, so se najmlajši v ta svet že rodili. Čeprav so digitalni domorodci, pa to še ne pomeni, da ne potrebujejo vodenja in ozaveščanja o nevarnostih. Česa jih lahko naučijo odrasli? Marko Puschner s točke za varno rabo interneta safe.si:
Mladi običajno zelo dobro obvladajo posamezno napravo, ko pa pridemo na vsebine, tam, kjer se zgodi največ zlorab, tam so pa velikokrat bosi. Zato je pomembno, da jim starejši predstavimo zorni kot, ki smo ga pridobili z izkušnjami. Tako kot otroke naučimo varne hoje po cesti, jih moramo naučiti varne uporabe interneta, preden mu dovolimo samostojen dostop do interneta.
Družbena omrežja so postala sestavni del vsakodnevnega komuniciranja. Pa imajo več pozitivnih kot negativnih učinkov na posameznika in družbo? Objavljanje, deljenje in všečkanje zahteva veliko pozornosti, pogosta raba družbenih omrežij slabo vpliva na samopodobo, saj ta ponujajo pretirano srečno in privlačno sliko realnosti. Sprememba algoritma prikazovanja objav ne spreminja le zanimanja uporabnikov, temveč tudi njihovo razpoloženje. Seveda pa ne smemo pozabiti na personalizirano oglaševanje, problematične nastavitve varnosti in zasebnosti, lažne novice in propagando. Kot pa že sami žal predobro vedo, so družbena omrežja tudi prostor obrekovanja, izsiljevanja, ustrahovanja in širjenja laži. Na safe.si mladim svetujejo glede varne rabe, ponujajo pa tudi vsebine za starše in učitelje. Na spletnem portalu Varni na internetu so na voljo izobraževalna gradiva, preizkus znanja za uporabnike interneta in različne vsebine s ključnimi poudarki zagotavljanja informacijske in omrežne varnosti v podjetju in tudi v vsakdanjem življenju doma.
887 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Evropski mesec kibernetske varnosti za varnost in ne prevaranost na spletu
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. Geslo letošnje kampanje je »Varni ali prevarani«, ta pa nagovarja manjša podjetja in njihove zaposlene in jih opozarja na spletna tveganja. V praksi se namreč izkaže, da je najšibkejši člen uporabnik. Poznavanje in varna raba informacijsko komunikacijskih tehnologij je zato temeljno znanje, ki ga potrebujemo vsi uporabniki. Spletno okolje je namreč tudi prostor nasilja, zlorab, izsiljevanja, manipulacij, prisluškovanja in kibernetskih napadov.
Evropski mesec kibernetske varnosti je vseevropska kampanja, ki spodbuja ozaveščenost o informacijski varnosti in prepoznavanje kibernetskih groženj. Ob letošnji akciji so v sklopu programa Varni na internetu pripravili kampanjo »Varni ali prevarani«. Ta opozarja manjša podjetja in njihove zaposlene na spletna tveganja, ki lahko povzročijo resno finančno škodo. Potem ko so se v prejšnjih letih bolj posvečali individualnim uporabnikom, so letos torej pozornost namenili malim podjetnikom. Zakaj so se osredotočili prav na njih? Gorazd Božič, vodja odzivnega centra Si-Cert:
Ker mislimo, da je problem majhnih podjetij to, da nimajo svoje IT-ekipe. Mi jim moramo pomagati z nasveti, kako zmanjšati tveganja.
Direktorska prevara, vrivanje v elektronsko pošto in izsiljevalski virusi so prevare, ki so to poletje povzročale največjo škodo. Na teden so prijeli povprečno 20 prijav. Za kakšne prevare gre? Gre za primer socialnega inženiringa, ki meri na računovodje. Spletni goljufi poiščejo vse potrebne informacije na spletni strani podjetja, nato ponaredijo elektronsko sporočilo, v katerem se lažno predstavijo kot direktor podjetja in računovodji pošljejo elektronsko sporočilo, v katerem prosijo za nakazilo večje vsote denarja na račun v tujini. Veliko nevarnost za podjetja, ki poslujejo s tujino, pomenijo tudi vdori v elektronsko poslovno komunikacijo. Hekerji se namreč v ključnem trenutku, pred sklenitvijo posla, vrinejo v poslovno komunikacijo in preusmerijo plačila na svoj račun. Napadi z izsiljevalskimi virusi so se množično pojavili konec leta 2015. Spomnimo. Izsiljevalski virusi zaklenejo vse datoteke na računalniku in jih v zameno za plačilo odkupnine, najpogosteje v bitcoinih, spet odklenejo. Brez varnostne kopije je edina možnost za pridobitev ukradenih datotek plačilo zahtevanega zneska.
Ta hip najpogostejši kibernetski napadi v Sloveniji so torej kraje finančnih sredstev ob pomoči socialnega inženiringa, ki meri na računovodje malih podjetij. Je to trend tudi v svetu? Sploh lahko govorimo o svetovnih trendih spletnega kriminala? Prisluškovanje je danes lažje kot kadar koli prej, virus lahko uniči jedrske centrifuge, kibernetski napad lahko povzroči izpade elektrike, izsiljevalski virus lahko prizadene javno zdravstvo ali tovarno avtomobilov, lažne novice, ta sodobna propaganda, spremenijo rezultate volitev. Poteka v kibernetskem prostoru že nova vojna? Gorazd Božič pritrjuje:
Lahko rečemo, da gre za neko obliko hladne vojne, v kateri se poskuša ukrasti informacije ali pa povzročati zmedo. To lahko vidimo na primeru Ukrajine, kjer kaže, da so državno sponzorirani akterji napadli električno omrežje, v ZDA pa je Rusija vplivala na volitve.
Videli smo, da kibernetski napadi lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. Pa so lahko tudi uničujoči? Inštitut Jožefa Stefana je v okviru svojega Infosec seminarja, serije predavanj o informacijski varnosti, v Slovenijo povabil profesorja Davida Fahrenkruga, ki na univerzi v Georgetownu predava o kibernetskem vojskovanju. Vprašali smo ga, ali obstaja kibernetsko orožje, ki bi bilo enakovredno atomski bombi? Ali obstaja rdeči gumb za kibernetsko bombo?
Nič ni enakovrednega atomski bombi. Jedrsko orožje je sui generis, popolnoma svoja kategorija. Carl von Clausewitz je v začetku 19. stoletja razpravljal o totalni vojni in to razpravo hitro končal z besedami – vendar v resničnosti je vojna omejena. Jedrska orožja so to spremenila in ustvarila možnost, da tako rekoč v trenutku izbrišeš državo z obličja Zemlje. Z jedrskim orožjem lahko povzročite popoln poraz druge države. Nobeno drugo orožje ne pride niti blizu temu, vključno s kibernetskim prostorom. Ne znam napovedovati prihodnosti, vendar, kot smo videli v preteklosti, izguba informacij še ni povzročila propada države. Obstaja pa izjema, ko informacija lahko povzroči uničenje, in to je seveda, če gre za informacije, povezano z jedrskim orožjem.
Povezanih pametnih naprav, s katerimi si delimo življenjski prostor, je vse več. Internet stvari, avtonomna povezana vozila, osebni govorni asistenti, droni, prenosljive tehnologije, vsadki, roboti, umetna inteligenca – vse se razvija izredno hitro. Vemo, da so naše naprave ranljive, kot uporabniki jih moramo ves čas posodabljati. Zato je za varno rabo v vsakdanjem življenju ključno znanje o novih tehnologijah in nevarnostih. Medtem ko je digitalnim migrantom informacijsko komunikacijska revolucija odprla vrata v nov svet, so se najmlajši v ta svet že rodili. Čeprav so digitalni domorodci, pa to še ne pomeni, da ne potrebujejo vodenja in ozaveščanja o nevarnostih. Česa jih lahko naučijo odrasli? Marko Puschner s točke za varno rabo interneta safe.si:
Mladi običajno zelo dobro obvladajo posamezno napravo, ko pa pridemo na vsebine, tam, kjer se zgodi največ zlorab, tam so pa velikokrat bosi. Zato je pomembno, da jim starejši predstavimo zorni kot, ki smo ga pridobili z izkušnjami. Tako kot otroke naučimo varne hoje po cesti, jih moramo naučiti varne uporabe interneta, preden mu dovolimo samostojen dostop do interneta.
Družbena omrežja so postala sestavni del vsakodnevnega komuniciranja. Pa imajo več pozitivnih kot negativnih učinkov na posameznika in družbo? Objavljanje, deljenje in všečkanje zahteva veliko pozornosti, pogosta raba družbenih omrežij slabo vpliva na samopodobo, saj ta ponujajo pretirano srečno in privlačno sliko realnosti. Sprememba algoritma prikazovanja objav ne spreminja le zanimanja uporabnikov, temveč tudi njihovo razpoloženje. Seveda pa ne smemo pozabiti na personalizirano oglaševanje, problematične nastavitve varnosti in zasebnosti, lažne novice in propagando. Kot pa že sami žal predobro vedo, so družbena omrežja tudi prostor obrekovanja, izsiljevanja, ustrahovanja in širjenja laži. Na safe.si mladim svetujejo glede varne rabe, ponujajo pa tudi vsebine za starše in učitelje. Na spletnem portalu Varni na internetu so na voljo izobraževalna gradiva, preizkus znanja za uporabnike interneta in različne vsebine s ključnimi poudarki zagotavljanja informacijske in omrežne varnosti v podjetju in tudi v vsakdanjem življenju doma.
Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.
Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik
V preteklem tednu so se iztekli mednarodni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. V medijih je bilo veliko govora o statistiki glede pojavnosti družinskega nasilja, o ukrepih ter kurativi tega perečega družbeno političnega problema. Skoraj nič pa o vzrokih za nasilje, skoraj nič o nasilju v delovnem okolju, ekonomskem in spolnem nasilju, problemu reproduciranja neenakosti spolov v izobraževalnem sistemu ter o sistemskem političnem nasilju. Zato je o vsem naštetem beseda tekla v tokratni oddaji Intelekta. Novinarka in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije Sonjo Lokar, Teo Jarc iz Evropske konfederacije sindikatov in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele.
Od smrti Edvarda Ravnikarja, osrednjega mojstra slovenske modernistične arhitekture, letos mineva 30 let. Kako je z današnjega vidika videti njegova stavbarska in urbanistična zapuščina?
Kako in zakaj so se države odpovedale monopolu nad oboroženo silo ter kaj to pomeni za mednarodne odnose v vse bolj multipolarnem svetu?
Čeprav je Azerbajdžan letos obnovil suverenost nad Gorskim Karabahom, na Kavkazu še naprej diši po vojni, saj se v teh gorah na meji med Evropo in Azijo križajo interesi Rusije, Turčije, Irana, Indije, Kitajske, ZDA in EU
Le še dober teden nas loči od prvega rojstnega dne aplikacije ChatGPT in v tem sorazmerno kratkem času so tehnologije t. i. generativne umetne inteligence pretresle svet in odprle ali poglobile številna daljnosežna vprašanja, kot so denimo: v kolikšni meri bodo zmogljivosti nove tehnologije nadomestile človeške delavce in posledično še pospešile naraščanje neenakosti? Bodo utrdile in povečale predsodke in diskriminacijo, ki je v družbah že prisotna in je bila posledično tudi vpisana v podatke, na katerih so se modeli učili? Kaj pomeni tovrstna tehnologija v rokah peščice zasebnih korporacij? Pojavlja pa se tudi vprašanje, ali bo umetna inteligenca dosegla točko, ko bo v vseh vidikih pametnejša od ljudi?
Prva mednarodna konferenca o digitalni suverenosti DISCO Slovenija
Gentrifikacija je pojem, s katerim se srečujemo vse pogosteje. Gre za spreminjanje pretežno bivalnih mestnih predelov z lokalnim prebivalstvom s pozidavo ali prenovo v predele s turistično in storitveno namembnostjo višjega razreda. Gentrifikacija je lahko nekaj koristnega ali nekaj povsem nasprotnega. Je lahko prenova mestnih središč in oživljanje vsebin, ki so se iz mest umaknile, lahko pa pomeni tudi prevzem mestih središč s strani bolj premožne demografske skupine in izrinjanje manj premožnih, študentov, starejših, prekarnih kreativcev, torej ravno tistih skupin, ki mestom dajejo avtentičnost in vsebino. Nenazadnje gentrifikacijo lahko razumemo tudi kot obliko družbenega nadzora. Kako se v spremenjenih urbanih vsebinah znajdejo te skupine, kako se posledice gentrifikacije odražajo na življenju starejše populacije? V tokratni intelekti bosta svoje misli na to temo predstavila arhitekta Meta Kutin in Miloš Kosec.
Ob dnevu reformacije Slovenci praviloma govorimo predvsem o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču ter njihovemu prispevku k oblikovanju in uveljavljanju našega jezika. In vendar je nastanek protestantizma prinesel tudi druge, za zahodni svet v marsičem morda še bolj daljnosežne spremembe. Znameniti nemški sociolog Max Weber je denimo pred dobrim stoletjem postavil tezo, da je prav protestantska etika s svojimi pozivi k trdemu delu in varčnosti dala močan zagon vzpenjajočemu se kapitalizmu. Čeprav je, kot bomo verjetno videli v današnji oddaji, odnos protestantske cerkve do kapitalizma vse prej kot enoznačen, pa nedvomno lahko rečemo, da je protestantska misel močno vplivala na to, kako je začel moderni posameznik od 16. stoletja naprej gledati na samega sebe in svojo vlogo v svetu. O tem, v čem je protestantska etika tako drugačna od prej prevladujočih pogledov na svet, na kakšen način je vplivala in morda še vpliva na oblikovanje modernega človeka, ter kakšna je njena povezava z vzponom kapitalizma, bomo v tokratni, praznično obarvani Intelekti govorili z nekdanjim škofom evangeličanske cerkve na Slovenskem Gezo Filom, s kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem ter z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tudi na področju znanosti in v akademski sferi ni nič bolje. O tem, zakaj ženske na svojih kariernih poteh trčijo ob stekleni strop tudi tam, kjer bi to najmanj pričakovali? O položaju žensk v znanosti v tokratni Intelekti z voditeljico Tito Mayer.
Kdo neki so ljudje, ki se odločijo za tako poglobljeno učenje slovenščine, da se lahko potem lotijo literarnega prevoda? In kaj jih na naši književnosti privlači, da pri prevajanju navsezadnje vztrajajo leta in leta?
Letošnjega 16. septembra je minilo 30 let od smrti ikoničnega smučarja Roka Petroviča. Umrl je star komaj 27 let. Še za časa njegovega življenja ga je poleg izjemne priljubljenosti med ljubitelji smučanja, obdajala tudi nekakšna avra skrivnostnosti in posebneža. Rok Petrovič je vsekakor izstopal iz takratnih okvirjev predstav o športniku, smučarju. Bil je tudi inovator, učenjak, filozof, humanist, ljubitelj glasbe, lepih umetnosti nasploh in še in še. Kdo vse je zares bil? O tem se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič pogovarjala z ljudmi, ki so ga poznali, mu bili blizu, tudi po duhu, raziskovali njegovo življenje in vedo, zakaj je dragoceno, da se ga spominjamo. V tokratni Intelekti so kot gostje sodelovali Jure Košir - nekdanji športnik, vrhunski smučar, Pero Lovšin - glasbenik in nekdanji športni novinar ter Boštjan Videmšek - priznani raziskovalni novinar in pisatelj.
Alojz Ihan, Alenka Zupančič, Marina Dermastia in Tomaž Zwitter o dvomu in kritičnem razumu
Viralni trend na družabnih omrežjih, t.i. »stay at home girlfriends«, kar pomeni punce, partnerke, povečini mlade ženske, ki ostajajo doma, gospodinjijo in so finančno odvisne od partnerja, ti viralni videi imajo več deset, celo sto milijonske oglede. Medtem pa narašča tudi odstotek žena in mater, ki ostajajo doma, brez službe, gospodinjijo in skrbijo za otroke. Sploh v ZDA, kar 24 odstotkov ameriških mater je doma, lansko leto jih je bilo 15 odstotkov. Tudi v Veliki Britaniji je trenutno doma skoraj milijon in pol staršev, od tega velika večina žensk. Kaj se dogaja v družbi, da ženske ostajajo doma, se na nek način vračajo v vloge gospodinj iz 50-ih let prejšnjega stoletja? Na to kompleksno temo smo iskali odgovore, razloge v Intelekti z gostjami. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila dr. Veroniko Tašner, izredno profesorico za področje sociologije edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Tanjo Buda, doktorsko študentko socialnega dela na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in Tonjo Jerele, mlado raziskovalko in zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede ter podpredsednico Ženskega lobija Slovenije.
Kritike, da na področju uporabe konoplje v Sloveniji že leta in desetletja zaostajamo za drugimi državami, so vedno glasnejše. Nekatere so upravičene, druge ne
Učinek podnebnih sprememb v obliki ekstremnih vremenskih katastrof smo to poletje zelo nazorno občutili in skoraj povsod po svetu njihova frekvenca, naj gre za poplave, orkane, suše, požare ali vročinske rekorde naglo narašča. A zelo verjetno je, da smo šele pri uvodnih dejanjih mnogo bolj brutalne podnebne predstave v bližnji prihodnosti. Pomemben del odgovorov, zakaj je temu tako, se skriva v oceanih. Ti so v preteklosti absorbirali večji del presežne toplote in znaten del naših izpustov ogljikovega dioksida in se pri tem tudi občutno segreli. S tem in ob vse hitrejšem taljenju ledu na polih pa se spreminja tudi njihova dinamika; z daljnosežni posledicami za ves svet. V današnji Intelekti se bomo posvetili nekaterim vidikom kompleksnega dogajanja v svetovnih morjih in oceanih. Na naše kraje najbolj neposredno vplivata vse toplejša severni Atlantik in Sredozemsko morje. Še hitreje in po aktualnih opozorilih znanstvenikov s še bolj alarmantnimi posledicami za svet se segreva Južni ocean, ki obdaja Antarktiko in vse hitreje načenja tamkajšnji ledeni oklep. Za piko na i pa je - po sedmih letih - znova sezona močnega El Nina, cikličnega pojava v Tihem oceanu, ki značilno požene temperaturne trende navzgor ter temeljito preobrne in zaostri vremenske vzorce marsikod po svetu.
Ko je Kitajska konec lanskega leta po večletnem strogem zapiranju gospodarstva zaradi epidemije koronavirusa spremenila svojo politiko in državo ponovno odprla, so ekonomisti po vsem svetu pričakovali visok skok ekonomske rasti drugega največjega svetovnega gospodarstva. In vendar iz Pekinga prihajajo manj spodbudne novice: hude težave kitajskih nepremičninskih gigantov in gradbenega sektorja, upad izvoza, skromna domača poraba, manj zanimanja tujih investitorjev, grozeča deflacija in velika brezposelnost mladih. Kaj se torej dogaja z gospodarstvom azijske velesile, ki že zaradi svoje velikosti neobhodno vpliva tudi na celotno svetovno ekonomsko sliko? Gre za resne gospodarske težave ali pa so ocene Zahoda, ki je Kitajski že večkrat napovedoval skorajšnji kolaps, tudi tokrat pretirane? Kateri so ekonomski, družbeni in geopolitični vzroki za upočasnjevanje gospodarstva države, ki je dolga desetletja rastlo z vrtoglavo hitrostjo? Ter kaj vse to pomeni za kitajsko družbeno-politično stabilnost ter nenazadnje tudi legitimnost kitajske komunistične partije?
Evropska unija je z novo zakonodajo o digitalnih storitvah določila nova pravila za 19 zelo velikih spletnih platform. Te bodo morale omejiti ciljano oglaševanje, zbiranje in hranjenje podatkov, uporabnice in uporabnike pa ščititi pred dezinformacijami, nezakonitimi vsebinami in drugimi družbenimi tveganji. Podjetjem nova pravila nalagajo tudi oceno sistemskih tveganj njihovih izdelkov, večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, zakonodaja pa še posebej ščiti najbolj ranljive in prepoveduje ciljano oglaševanje mladoletnicam in mladoletnikom. Od velikih platform zahteva večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, uporabnice in uporabniki facebooka in instagrama denimo, se bodo lahko odločali o tem, čigave objave bodo videli in v kakšnem vrstnem redu – izbrali bodo lahko kronološko časovnico in vidnost objav tistih ljudi in profilov, ki jim dejansko sledijo.
Odstranjevanje posledic katastrofalnih poplav, ki so Slovenijo zajele v začetku avgusta še vedno poteka. Ob tem so seveda v ospredju predvsem skrb za življenja in varnost ljudi, vzpostavitev osnovne infrastrukture in zagotovitev primernih bivalnih prostorov za prizadete ter čim hitrejša vzpostavitev družbenih mehanizmov in sistemov na prizadetih območjih. A kmalu bo prišel tudi čas za razmislek, kako se bomo morali v prihodnje odločati o umeščanju objektov in naselij v prostor, torej kje in kako graditi, kakšne oblike bivanja spodbujati ter predvsem bolj zaupati stroki in jo tudi upoštevati. Najhujša naravna nesreča v Sloveniji je zato priložnost, da prevrednotimo nekatere stereotipe in se bolje pripravimo na prihodnost. V tokratni Intelekti se Miha Žorž pogovarja z arhitektoma Milošem Koscem in Matevžem Grando.
Neveljaven email naslov