Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropski mesec kibernetske varnosti za varnost in ne prevaranost na spletu
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. Geslo letošnje kampanje je »Varni ali prevarani«, ta pa nagovarja manjša podjetja in njihove zaposlene in jih opozarja na spletna tveganja. V praksi se namreč izkaže, da je najšibkejši člen uporabnik. Poznavanje in varna raba informacijsko komunikacijskih tehnologij je zato temeljno znanje, ki ga potrebujemo vsi uporabniki. Spletno okolje je namreč tudi prostor nasilja, zlorab, izsiljevanja, manipulacij, prisluškovanja in kibernetskih napadov.
Evropski mesec kibernetske varnosti je vseevropska kampanja, ki spodbuja ozaveščenost o informacijski varnosti in prepoznavanje kibernetskih groženj. Ob letošnji akciji so v sklopu programa Varni na internetu pripravili kampanjo »Varni ali prevarani«. Ta opozarja manjša podjetja in njihove zaposlene na spletna tveganja, ki lahko povzročijo resno finančno škodo. Potem ko so se v prejšnjih letih bolj posvečali individualnim uporabnikom, so letos torej pozornost namenili malim podjetnikom. Zakaj so se osredotočili prav na njih? Gorazd Božič, vodja odzivnega centra Si-Cert:
Ker mislimo, da je problem majhnih podjetij to, da nimajo svoje IT-ekipe. Mi jim moramo pomagati z nasveti, kako zmanjšati tveganja.
Direktorska prevara, vrivanje v elektronsko pošto in izsiljevalski virusi so prevare, ki so to poletje povzročale največjo škodo. Na teden so prijeli povprečno 20 prijav. Za kakšne prevare gre? Gre za primer socialnega inženiringa, ki meri na računovodje. Spletni goljufi poiščejo vse potrebne informacije na spletni strani podjetja, nato ponaredijo elektronsko sporočilo, v katerem se lažno predstavijo kot direktor podjetja in računovodji pošljejo elektronsko sporočilo, v katerem prosijo za nakazilo večje vsote denarja na račun v tujini. Veliko nevarnost za podjetja, ki poslujejo s tujino, pomenijo tudi vdori v elektronsko poslovno komunikacijo. Hekerji se namreč v ključnem trenutku, pred sklenitvijo posla, vrinejo v poslovno komunikacijo in preusmerijo plačila na svoj račun. Napadi z izsiljevalskimi virusi so se množično pojavili konec leta 2015. Spomnimo. Izsiljevalski virusi zaklenejo vse datoteke na računalniku in jih v zameno za plačilo odkupnine, najpogosteje v bitcoinih, spet odklenejo. Brez varnostne kopije je edina možnost za pridobitev ukradenih datotek plačilo zahtevanega zneska.
Ta hip najpogostejši kibernetski napadi v Sloveniji so torej kraje finančnih sredstev ob pomoči socialnega inženiringa, ki meri na računovodje malih podjetij. Je to trend tudi v svetu? Sploh lahko govorimo o svetovnih trendih spletnega kriminala? Prisluškovanje je danes lažje kot kadar koli prej, virus lahko uniči jedrske centrifuge, kibernetski napad lahko povzroči izpade elektrike, izsiljevalski virus lahko prizadene javno zdravstvo ali tovarno avtomobilov, lažne novice, ta sodobna propaganda, spremenijo rezultate volitev. Poteka v kibernetskem prostoru že nova vojna? Gorazd Božič pritrjuje:
Lahko rečemo, da gre za neko obliko hladne vojne, v kateri se poskuša ukrasti informacije ali pa povzročati zmedo. To lahko vidimo na primeru Ukrajine, kjer kaže, da so državno sponzorirani akterji napadli električno omrežje, v ZDA pa je Rusija vplivala na volitve.
Videli smo, da kibernetski napadi lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. Pa so lahko tudi uničujoči? Inštitut Jožefa Stefana je v okviru svojega Infosec seminarja, serije predavanj o informacijski varnosti, v Slovenijo povabil profesorja Davida Fahrenkruga, ki na univerzi v Georgetownu predava o kibernetskem vojskovanju. Vprašali smo ga, ali obstaja kibernetsko orožje, ki bi bilo enakovredno atomski bombi? Ali obstaja rdeči gumb za kibernetsko bombo?
Nič ni enakovrednega atomski bombi. Jedrsko orožje je sui generis, popolnoma svoja kategorija. Carl von Clausewitz je v začetku 19. stoletja razpravljal o totalni vojni in to razpravo hitro končal z besedami – vendar v resničnosti je vojna omejena. Jedrska orožja so to spremenila in ustvarila možnost, da tako rekoč v trenutku izbrišeš državo z obličja Zemlje. Z jedrskim orožjem lahko povzročite popoln poraz druge države. Nobeno drugo orožje ne pride niti blizu temu, vključno s kibernetskim prostorom. Ne znam napovedovati prihodnosti, vendar, kot smo videli v preteklosti, izguba informacij še ni povzročila propada države. Obstaja pa izjema, ko informacija lahko povzroči uničenje, in to je seveda, če gre za informacije, povezano z jedrskim orožjem.
Povezanih pametnih naprav, s katerimi si delimo življenjski prostor, je vse več. Internet stvari, avtonomna povezana vozila, osebni govorni asistenti, droni, prenosljive tehnologije, vsadki, roboti, umetna inteligenca – vse se razvija izredno hitro. Vemo, da so naše naprave ranljive, kot uporabniki jih moramo ves čas posodabljati. Zato je za varno rabo v vsakdanjem življenju ključno znanje o novih tehnologijah in nevarnostih. Medtem ko je digitalnim migrantom informacijsko komunikacijska revolucija odprla vrata v nov svet, so se najmlajši v ta svet že rodili. Čeprav so digitalni domorodci, pa to še ne pomeni, da ne potrebujejo vodenja in ozaveščanja o nevarnostih. Česa jih lahko naučijo odrasli? Marko Puschner s točke za varno rabo interneta safe.si:
Mladi običajno zelo dobro obvladajo posamezno napravo, ko pa pridemo na vsebine, tam, kjer se zgodi največ zlorab, tam so pa velikokrat bosi. Zato je pomembno, da jim starejši predstavimo zorni kot, ki smo ga pridobili z izkušnjami. Tako kot otroke naučimo varne hoje po cesti, jih moramo naučiti varne uporabe interneta, preden mu dovolimo samostojen dostop do interneta.
Družbena omrežja so postala sestavni del vsakodnevnega komuniciranja. Pa imajo več pozitivnih kot negativnih učinkov na posameznika in družbo? Objavljanje, deljenje in všečkanje zahteva veliko pozornosti, pogosta raba družbenih omrežij slabo vpliva na samopodobo, saj ta ponujajo pretirano srečno in privlačno sliko realnosti. Sprememba algoritma prikazovanja objav ne spreminja le zanimanja uporabnikov, temveč tudi njihovo razpoloženje. Seveda pa ne smemo pozabiti na personalizirano oglaševanje, problematične nastavitve varnosti in zasebnosti, lažne novice in propagando. Kot pa že sami žal predobro vedo, so družbena omrežja tudi prostor obrekovanja, izsiljevanja, ustrahovanja in širjenja laži. Na safe.si mladim svetujejo glede varne rabe, ponujajo pa tudi vsebine za starše in učitelje. Na spletnem portalu Varni na internetu so na voljo izobraževalna gradiva, preizkus znanja za uporabnike interneta in različne vsebine s ključnimi poudarki zagotavljanja informacijske in omrežne varnosti v podjetju in tudi v vsakdanjem življenju doma.
887 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Evropski mesec kibernetske varnosti za varnost in ne prevaranost na spletu
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. Geslo letošnje kampanje je »Varni ali prevarani«, ta pa nagovarja manjša podjetja in njihove zaposlene in jih opozarja na spletna tveganja. V praksi se namreč izkaže, da je najšibkejši člen uporabnik. Poznavanje in varna raba informacijsko komunikacijskih tehnologij je zato temeljno znanje, ki ga potrebujemo vsi uporabniki. Spletno okolje je namreč tudi prostor nasilja, zlorab, izsiljevanja, manipulacij, prisluškovanja in kibernetskih napadov.
Evropski mesec kibernetske varnosti je vseevropska kampanja, ki spodbuja ozaveščenost o informacijski varnosti in prepoznavanje kibernetskih groženj. Ob letošnji akciji so v sklopu programa Varni na internetu pripravili kampanjo »Varni ali prevarani«. Ta opozarja manjša podjetja in njihove zaposlene na spletna tveganja, ki lahko povzročijo resno finančno škodo. Potem ko so se v prejšnjih letih bolj posvečali individualnim uporabnikom, so letos torej pozornost namenili malim podjetnikom. Zakaj so se osredotočili prav na njih? Gorazd Božič, vodja odzivnega centra Si-Cert:
Ker mislimo, da je problem majhnih podjetij to, da nimajo svoje IT-ekipe. Mi jim moramo pomagati z nasveti, kako zmanjšati tveganja.
Direktorska prevara, vrivanje v elektronsko pošto in izsiljevalski virusi so prevare, ki so to poletje povzročale največjo škodo. Na teden so prijeli povprečno 20 prijav. Za kakšne prevare gre? Gre za primer socialnega inženiringa, ki meri na računovodje. Spletni goljufi poiščejo vse potrebne informacije na spletni strani podjetja, nato ponaredijo elektronsko sporočilo, v katerem se lažno predstavijo kot direktor podjetja in računovodji pošljejo elektronsko sporočilo, v katerem prosijo za nakazilo večje vsote denarja na račun v tujini. Veliko nevarnost za podjetja, ki poslujejo s tujino, pomenijo tudi vdori v elektronsko poslovno komunikacijo. Hekerji se namreč v ključnem trenutku, pred sklenitvijo posla, vrinejo v poslovno komunikacijo in preusmerijo plačila na svoj račun. Napadi z izsiljevalskimi virusi so se množično pojavili konec leta 2015. Spomnimo. Izsiljevalski virusi zaklenejo vse datoteke na računalniku in jih v zameno za plačilo odkupnine, najpogosteje v bitcoinih, spet odklenejo. Brez varnostne kopije je edina možnost za pridobitev ukradenih datotek plačilo zahtevanega zneska.
Ta hip najpogostejši kibernetski napadi v Sloveniji so torej kraje finančnih sredstev ob pomoči socialnega inženiringa, ki meri na računovodje malih podjetij. Je to trend tudi v svetu? Sploh lahko govorimo o svetovnih trendih spletnega kriminala? Prisluškovanje je danes lažje kot kadar koli prej, virus lahko uniči jedrske centrifuge, kibernetski napad lahko povzroči izpade elektrike, izsiljevalski virus lahko prizadene javno zdravstvo ali tovarno avtomobilov, lažne novice, ta sodobna propaganda, spremenijo rezultate volitev. Poteka v kibernetskem prostoru že nova vojna? Gorazd Božič pritrjuje:
Lahko rečemo, da gre za neko obliko hladne vojne, v kateri se poskuša ukrasti informacije ali pa povzročati zmedo. To lahko vidimo na primeru Ukrajine, kjer kaže, da so državno sponzorirani akterji napadli električno omrežje, v ZDA pa je Rusija vplivala na volitve.
Videli smo, da kibernetski napadi lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. Pa so lahko tudi uničujoči? Inštitut Jožefa Stefana je v okviru svojega Infosec seminarja, serije predavanj o informacijski varnosti, v Slovenijo povabil profesorja Davida Fahrenkruga, ki na univerzi v Georgetownu predava o kibernetskem vojskovanju. Vprašali smo ga, ali obstaja kibernetsko orožje, ki bi bilo enakovredno atomski bombi? Ali obstaja rdeči gumb za kibernetsko bombo?
Nič ni enakovrednega atomski bombi. Jedrsko orožje je sui generis, popolnoma svoja kategorija. Carl von Clausewitz je v začetku 19. stoletja razpravljal o totalni vojni in to razpravo hitro končal z besedami – vendar v resničnosti je vojna omejena. Jedrska orožja so to spremenila in ustvarila možnost, da tako rekoč v trenutku izbrišeš državo z obličja Zemlje. Z jedrskim orožjem lahko povzročite popoln poraz druge države. Nobeno drugo orožje ne pride niti blizu temu, vključno s kibernetskim prostorom. Ne znam napovedovati prihodnosti, vendar, kot smo videli v preteklosti, izguba informacij še ni povzročila propada države. Obstaja pa izjema, ko informacija lahko povzroči uničenje, in to je seveda, če gre za informacije, povezano z jedrskim orožjem.
Povezanih pametnih naprav, s katerimi si delimo življenjski prostor, je vse več. Internet stvari, avtonomna povezana vozila, osebni govorni asistenti, droni, prenosljive tehnologije, vsadki, roboti, umetna inteligenca – vse se razvija izredno hitro. Vemo, da so naše naprave ranljive, kot uporabniki jih moramo ves čas posodabljati. Zato je za varno rabo v vsakdanjem življenju ključno znanje o novih tehnologijah in nevarnostih. Medtem ko je digitalnim migrantom informacijsko komunikacijska revolucija odprla vrata v nov svet, so se najmlajši v ta svet že rodili. Čeprav so digitalni domorodci, pa to še ne pomeni, da ne potrebujejo vodenja in ozaveščanja o nevarnostih. Česa jih lahko naučijo odrasli? Marko Puschner s točke za varno rabo interneta safe.si:
Mladi običajno zelo dobro obvladajo posamezno napravo, ko pa pridemo na vsebine, tam, kjer se zgodi največ zlorab, tam so pa velikokrat bosi. Zato je pomembno, da jim starejši predstavimo zorni kot, ki smo ga pridobili z izkušnjami. Tako kot otroke naučimo varne hoje po cesti, jih moramo naučiti varne uporabe interneta, preden mu dovolimo samostojen dostop do interneta.
Družbena omrežja so postala sestavni del vsakodnevnega komuniciranja. Pa imajo več pozitivnih kot negativnih učinkov na posameznika in družbo? Objavljanje, deljenje in všečkanje zahteva veliko pozornosti, pogosta raba družbenih omrežij slabo vpliva na samopodobo, saj ta ponujajo pretirano srečno in privlačno sliko realnosti. Sprememba algoritma prikazovanja objav ne spreminja le zanimanja uporabnikov, temveč tudi njihovo razpoloženje. Seveda pa ne smemo pozabiti na personalizirano oglaševanje, problematične nastavitve varnosti in zasebnosti, lažne novice in propagando. Kot pa že sami žal predobro vedo, so družbena omrežja tudi prostor obrekovanja, izsiljevanja, ustrahovanja in širjenja laži. Na safe.si mladim svetujejo glede varne rabe, ponujajo pa tudi vsebine za starše in učitelje. Na spletnem portalu Varni na internetu so na voljo izobraževalna gradiva, preizkus znanja za uporabnike interneta in različne vsebine s ključnimi poudarki zagotavljanja informacijske in omrežne varnosti v podjetju in tudi v vsakdanjem življenju doma.
Vrhunske restavracije so prostor, kjer so v ospredju nenehen razvoj, nadgradnja znanja, premikanje gastronomskih meja, saj se trudijo hrano in pijačo predstaviti na drugačen način. Eden od kanalov, kako to početi, pa je – kar je v tujini že nekaj let trend, v Sloveniji se pa tudi počasi le razvija – brezalkoholna spremljava. A pri tem gre za mnogo kompleksnejšo in dolgotrajnejšo pripravo, kot se sliši na prvi pogled. Vsaka od pijač je ustvarjena z namenom, da poudari glavne note v jedi, h kateri jo postrežejo. Gostom se s takšnimi pijačami ponuja okusne nove izbire in dodatno izkušnjo. Ni kaj, način, kako ljudje pijejo in uživajo, se spreminja in postaja vse bolj prefinjen. Brezalkoholna spremljava je tako dodatna ponudba, predvsem za tiste, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov izogibajo alkoholu. Tokratno Intelekto, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, posvečamo torej brezalkoholni spremljavi.
V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Je to preveč?
Z Mladenom Dolarjem, Vlasto Jalušič in Rastkom Močnikom o podobnostih in razlikah med zgodovinskim fašizmom izpred stoletja ter današnjo populistično-avtoritarno desnico
Poslanke in poslanci bodo danes odločali o spremembah družinskega zakonika, ki predvideva za vse pare, raznospolne in istospolne, enake možnosti. Prejšnji teden pa sta se v Ljubljani zvrstila dva shoda, katerih udeleženke in udeleženci nasprotujejo tako izenačenju pravic istospolnih parov in ustavno zagotovljenim reproduktivnim pravicam žensk. O tovrstnih populističnih "anti-gender" gibanjih, ki so transnacionalna in so se v zadnjih letih v Evropi močno okrepila, o njihovih ciljih, posledicah in vplivu na ustroj demokratične družbe, bomo govorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer bo gostila prof. dr. Darjo Zaviršek in prof. dr. Romana Kuharja.
Septembra obeležujemo svetovni dan spolnega zdravja, ki je letos potekal pod sloganom »Pogovarjajmo se o užitku«. Svetovna zdravstvena organizacija namreč prepoznava, da je za spolno zdravje in splošno dobro počutje pomembno zadovoljujoče spolno življenje. Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom in omogoča prijetne in varne seksualne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja. O soglasju, tehnologiji, sekstanju, spletnih zmenkarijah in spolnih praksah mladih v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
V sodobnem času se soočamo s številnimi problemi, obsežne krize se naglo množijo. Od tega, kako uspešno in na kakšne načine jih bomo naslavljali, bo odvisna kvaliteta življenja v prihodnje.
Skoraj sleherni med nami se je že srečal z vprašanjem, kako je mogoče, da slovenska urbanistična krajina postaja vse bolj vizualno kaotična in da smo brez jasne vizije, kako jo urediti. Sleherni med nami se je pred časom spraševal, kako je mogoče, da v eni od osrednjih kulturnih inštitucij v državi ne prepoznajo umetniških ponaredkov. Morda pa ste se tudi že srečali z vprašanjem, zakaj imamo kot družba velike težave z razumevanjem sodobne umetnosti, zakaj ne ločimo kiča od kakovostnega oblikovanja ter zakaj kot potrošniki pristajamo na vizualno poneumljanje. Kakšna je pri tem vloga šole? Kakšna je likovna podoba učbenikov in delovnih zvezkov, ki so osnovno učno gradivo v slovenskih šolah? So dovolj kakovostno oblikovani? Kako torej že otrokom približati odnos do kakovostnih vizualnih vsebin, kako jih opremiti za prepoznavanje kakovostnega oblikovanja, ilustracije, umetnosti? O vsem tem v tokratni Intelekti, ko jo pripravlja Miha Žorž
Ali tujcem, ki prihajajo živet in delat v Slovenijo, znamo ponuditi ustrezna orodja za učenje, s pomočjo katerih bi hitro, a še vedno kvalitetno osvojili jezik in se tako polno vključili v naš družbeno-kulturni prostor?
V kolikšni meri se svet res deglobalizira, koliko pa globalizacija dobiva samo drugačen ekonomski, politični in ideološki značaj ter kako bi to lahko vplivalo na ustroj svetovnega gospodarstva v vse bolj multipolarnem svetu? Poovitev oddaje z avgusta 2022.
Po konservativnih ocenah vsak deseti človek trpi za anksioznimi motnjami, anksioznost pa sodi med najpogostejše psihološke težave tudi v obdobju šolanja. Tako kot vsako duševno stisko jo je zato dobro čim prej prepoznati in reševati, saj lahko to čustveno stanje s subjektivno izkušnjo strahu in napetosti posamezniku, ki ga doživlja, prinese številne posledice. V Intelekti smo govorili o tesnobi: kdaj strah in občutki tesnobe postanejo težava? Kaj sploh je anksioznost, katere vrste anksioznih motenj poznamo? Zakaj do te motnje prihaja, se pri otrocih in mladih kaže drugače kot pri odraslih? Kakšni so simptomi in kako lahko pomagamo posamezniku, ki jo občuti? Vsa ta znanja prinaša v Avstraliji razvit program Cool Kids, program za premagovanje anksioznosti, ki se že izvaja v Sloveniji. Več o vsem tem sta v Intelekti povedala psihologinja mag. Tadeja Batagelj, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, in klinični psiholog dr. Peter Janjuševič iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, tudi vodja programa CoolKids v Sloveniji.
V času izrazitih podnebnih sprememb, katerih posledice lahko nemočno opazujemo to poletje, pogosteje razmišljamo o razlogih, s katerimi se je človeška vrsta potisnila v to spiralo. Ker posledice občuti vsak od nas in na vsakem koraku, tudi pogosteje razmišljamo o rešitvah, ki bi pripomogle k zmanjšanju ali vsaj omilitvi posledic podnebnih sprememb. Svetovna politika pri zavezah o okoljskem ukrepanju ni enotna, zato so oči javnosti znova in znova uprte v napredni del stroke z vseh področij, ki že desetletja ne samo opozarja, temveč tudi išče rešitve, kako te posledice omiliti, kako na inovativen način vsaj malo zasukati neusmiljeno kolesje trenutnega gospodarskega modela. A ne glede na to, da so največji onesnaževalci veliki gospodarski sistemi, vsak posameznik hote ali nehote prispeva delček k tej uničujoči zgodbi. Ste se kdaj vprašali, kakšen ogljični odtis ima ena sama samcata objava na družabnem omrežju? Nekaj zanimivih ugotovitev, primerov in rešitev bomo zabeležili v tokratni Intelekti.
V današnji oddaji Darja Pograjc raziskuje okoljske vzroke, ki ponekod po svetu že povzročajo velikopotezni politični projekt: seljenje prestolnic. A kaj, ko so ti projekti ponekod usmerjeni v reševanje državnega aparata, medtem ko se izvornim težavam še naprej spretno izogibajo. O okoljskih vzrokih za selitev prestolnic, potencialnih smereh reševanja težav in vplivu problematike na slovenska obalna mesta s klimatologinjo Mojco Dolinar z Agencije RS za okolje in dr. Petrom Kumrom, političnim geografom z Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
V zadnjih desetletjih prihaja do prelomnih sprememb v razumevanju starševstva. Številne mednarodne raziskave kažejo, da je vez med očetom in otrokom enako pomembna ter da so očetje povsem enako pomembni za skrb in dober razvoj otroka kot matere. Slednje v praksi dokazujejo nordijske države, kjer je tudi sicer enakost spolov, po različnih indeksih merjenja, največja na svetu. Tudi v Sloveniji se vloge moških kot očetov počasi spreminjajo. Vedno več očetov se aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Spremenile so se tudi politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. Novinarka in voditeljica Tita Mayer je k pogovoru o spremembah sodobnega očetovstva povabila dr. Živo Humer in mag. Mojco Frelih z Mirovnega inštituta.
Kako se pod vtisom ruske invazije na Ukrajino spreminjajo geopolitična razmerja moči in zavzeništva med državami vzhodnoazijskega prostora?
Če pogledamo seznam najuspešnejših filmov v zadnjem desetletju, ki so v kinematografe prinesli največ denarja, kaj hitro opazimo rdečo nit: po večini gre za franšize, ki spadajo k blagovni znamki Marvel, DC Comics, Vojna zvezd in Transformerji. Prvi so ustvarili celotno filmsko vesolje, v katero zvesti oboževalci vstopajo ob ogledu filmov, TV- serij ali stripov. Občutek je, da bodo te franšize večne, a tudi one imajo svoj konec. Tega pa še ni pričakovati v kratkem. O skrivnosti uspeha predvsem Marvelove franšize, o hollywoodski obsedenosti z njimi, o tem, ali franšizna utrujenost res obstaja ali ne, pa v današnji Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Šesto veliko izumiraje je med vsemi krizami današnjega časa najpomembnejša in najbolj spregledana.
Ali je IQ precenjen? Kaj o nas sploh lahko pove inteligenčni količnik? Ali inteligentnost podedujemo? Kaj pa čustvena inteligentnost?
Od nenehnega premikanja meja možnega do končne meje planeta. Vmes pa množica različnih meja – političnih, družbenih in ekonomskih –, ki določajo naša življenja.
Z Andrejem Benedejčičem, Primožem Šterbencem in Boštjanom Udovičem o tem, kaj vse vpliva na moč držav v mendarodnem prostoru.
Pred stoletji je bil dvorni norček tisti, ki je nosil veliko moč s tem, ko mu je bilo dovoljeno prek smešnega povedati resnico, jo ironizirati in hkrati zabavati, izvabiti smeh. Ampak tudi dvorni norci so vedeli, kako daleč smejo iti s svojiim humorjem. So danes meje, do kam komedija lahko seže kaj manj jasne? In, ali je t.i. cancel culture oziroma kultura izbrisa posegla tudi na to področje tako močno, da se komiki upravičeno sprašujejo, češ, saj sploh ničesar več ne smem reči, da ne bi koga užalil! Da je lahko prestopanje meja tudi sankcionirano, priča tudi nedavno precej odmevana zgodba o klofuti igralca Willa Smitha, ki jo je prisolil komiku Chrisu Rocku na odru ob prireditvi podeljevanja oskarjev. V tokratni Intelekti nas bo zanimalo, ali si lahko smešen, brez, da bi koga užalil, ali se res dogaja disciplinizacija humorja in se smešnemu ne smemo več smejati? Kaj sploh je smešno, obstaja univerzalno smešno in čemu smeh sploh zares služi? Je naloga komikov tudi ta, da vzgajajo, izobražujejo s svojo hojo po robu sprejemljivega ali je to le dokaz, da je domača, šolska vzgoja nekje zatajila? In kaj v bistvu izpričuje o družbi trenutek, ko ljudje izgubijo osnovno sposobnost dojemanja ironije? Smo še družba, ki zna ceniti in razumeti pomen smešnega in smešno? O vsem tem se je voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič pogovarjala s tokratnimi gosti, z vsakim posebej. Njena vprašanja in njihovi odgovori so mestoma enaki, podobni, mestoma povsem različni, v vsakem primeru pa služijo kot zanimiva izhodišča za razmislek. Z vami so: akademski slikar, stripar in filozof dr. Izar Lunaček, televizijski voditelj in stand up komik Žan Papič, gledališka in filmska režiserka ter igralka Tijana Zinajić ter scenarist, režiser, glasbenik, komik Jure Karas.
Neveljaven email naslov