Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mednarodne raziskave znanja

02.04.2019


Slovenski šolarji v primerjavi z vrstniki po svetu imajo manj pouka, manj domačih nalog, manj ocen. Zakaj kljub temu ne marajo šole in zakaj so nezadovoljni starši?

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je začelo javno razpravo o nadaljnjem razvoju izobraževalnega sistema. Na podlagi razprav strokovne in laične javnosti ter ugotovitev raziskav bo oblikovalo nov strateški dokument – Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju, ki bo podlaga za morebitne spremembe v osnovni šoli in srednjih šolah.

Mednarodne raziskave znanja potrjujejo, da ima Slovenija dober šolski sistem. Učenci in dijaki v teh raziskavah dosegajo v povprečju nadpovprečne dosežke. Sočasno na Pedagoškem inštitutu na podlagi mednarodnih raziskav znanja ugotavljajo, da je na nekaterih področjih v slovenski osnovni šoli stanje res skrb vzbujajoče. To niso področja, na katera opozarjajo številni starši, kot so število ur pouka in dni pouka v celotnem letu, preobsežni učni načrti ali preveč domačih nalog. Dr. Eva Klemenčič:

»Slovenski učenec ima v obvezni osnovni šoli malo manj kot sedem tisoč ur pouka, njegovi vrstniki na Nizozemskem in v Belgiji približno devet tisoč ur pouka, na Danskem več kot deset tisoč ur pouka v osnovni šoli. Po številu ur pouka in dni pouka v celem letu se naši učenci uvrščajo v spodnjo četrtino držav. Slovenski učenci četrtih razredov se tudi po številu ur, ki jih namenijo branju pri vseh predmetih, uvrščajo na rep sodelujočih držav v mednarodnih raziskavah. Naš četrtošolec branju nameni približno 700 ur, podobno število ur kot njegov vrstnik v Nemčiji; medtem ko je mednarodno povprečje 800 ur. V nekaterih državah pa četrtošolci berejo precej več kot naši, tudi čez 1000 ur na leto.«

Dve tretjini osmošolcev izrazito ne mara matematike. Raziskovalka Barbara Japelj Pavešić ob omenjenem podatku poudarja, da od kar Slovenija sodeluje v mednarodnih raziskavah znanja, opaža, da naši učenci pri matematiki in naravoslovju ne obravnavajo učnih snovi, ki jih usvojijo učenci v najbolj razvitih izobraževalnih sistemih:

»Naši učenci do četrtega razreda ne računajo z decimalnimi števili, torej jim ne omogočamo, da bi se učili ravnati z denarjem, kar je z vidika celostnega razvoja otroka in njegove samostojnosti vprašljivo. Kurikularna prenova je iz učnih načrtov za matematiko v višjih razredih pometala kar nekaj učnih snovi, zato pridejo naši učenci v gimnazijo z manjšim obsegom matematičnih snovi.«

Kateri učenci ne marajo matematike:

»Analize kažejo, da matematike ne marajo sposobnejši učenci, učitelji jim namenjajo premalo pozornosti. Na sploh raziskave razgrinjajo, da je naša šola bolj usmerjena k otrokom z učnimi težavami, ti dobijo precej učne pomoči, in ti so zadovoljni s šolo, medtem ko so odličnjaki, nadpovprečno spodobni otroci, manj zadovoljni z učitelji in poukom. V šoli se dolgočasijo,«

opozarja raziskovalka Barbara Japelj Pavešić.
Mednarodne raziskave znanja kažejo, da naši učenci niso preobremenjeni z obsegom domačih nalog. Raziskave pa razgrinjajo, da naši učitelji – kar ni značilnost njihovih kolegov v tujini – od otrok pričakujejo, da doma naredijo raziskovalne naloge in se pri tem naučijo novo snov.
Slovenski starši sodijo v skupino staršev, ki je najmanj zadovoljna s šolo. Dr. Eva Klemenčič:

»Ta občutek pri starših ni nov. Ko ga skušamo pojasniti, moramo upoštevati kulturne in socialne posebnosti družbe. Nezadovoljstvo nad šolo starši prenašajo na otroke.«

V prihodnosti bo nujno treba opraviti razpravo o tem, kaj pričakujemo od šole, dodaja Barbara Japelj Pavešić.

»Ali je šola bolj namenjena osebnostni rasti otroka in doseganju njegove samostojnosti ali pa je glavni namen šole, da otrok v njej usvoji znanje. Samo tretjina staršev pri nas meni, da otrok hodi v šolo zato, da usvoji znanje, medtem ko je mednarodno povprečje 66 odstotkov. Pri nas si večina staršev želi, da se otrok v šoli dobro počuti in da šola opravi vzgojno funkcijo.«


Intelekta

885 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Mednarodne raziskave znanja

02.04.2019


Slovenski šolarji v primerjavi z vrstniki po svetu imajo manj pouka, manj domačih nalog, manj ocen. Zakaj kljub temu ne marajo šole in zakaj so nezadovoljni starši?

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je začelo javno razpravo o nadaljnjem razvoju izobraževalnega sistema. Na podlagi razprav strokovne in laične javnosti ter ugotovitev raziskav bo oblikovalo nov strateški dokument – Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju, ki bo podlaga za morebitne spremembe v osnovni šoli in srednjih šolah.

Mednarodne raziskave znanja potrjujejo, da ima Slovenija dober šolski sistem. Učenci in dijaki v teh raziskavah dosegajo v povprečju nadpovprečne dosežke. Sočasno na Pedagoškem inštitutu na podlagi mednarodnih raziskav znanja ugotavljajo, da je na nekaterih področjih v slovenski osnovni šoli stanje res skrb vzbujajoče. To niso področja, na katera opozarjajo številni starši, kot so število ur pouka in dni pouka v celotnem letu, preobsežni učni načrti ali preveč domačih nalog. Dr. Eva Klemenčič:

»Slovenski učenec ima v obvezni osnovni šoli malo manj kot sedem tisoč ur pouka, njegovi vrstniki na Nizozemskem in v Belgiji približno devet tisoč ur pouka, na Danskem več kot deset tisoč ur pouka v osnovni šoli. Po številu ur pouka in dni pouka v celem letu se naši učenci uvrščajo v spodnjo četrtino držav. Slovenski učenci četrtih razredov se tudi po številu ur, ki jih namenijo branju pri vseh predmetih, uvrščajo na rep sodelujočih držav v mednarodnih raziskavah. Naš četrtošolec branju nameni približno 700 ur, podobno število ur kot njegov vrstnik v Nemčiji; medtem ko je mednarodno povprečje 800 ur. V nekaterih državah pa četrtošolci berejo precej več kot naši, tudi čez 1000 ur na leto.«

Dve tretjini osmošolcev izrazito ne mara matematike. Raziskovalka Barbara Japelj Pavešić ob omenjenem podatku poudarja, da od kar Slovenija sodeluje v mednarodnih raziskavah znanja, opaža, da naši učenci pri matematiki in naravoslovju ne obravnavajo učnih snovi, ki jih usvojijo učenci v najbolj razvitih izobraževalnih sistemih:

»Naši učenci do četrtega razreda ne računajo z decimalnimi števili, torej jim ne omogočamo, da bi se učili ravnati z denarjem, kar je z vidika celostnega razvoja otroka in njegove samostojnosti vprašljivo. Kurikularna prenova je iz učnih načrtov za matematiko v višjih razredih pometala kar nekaj učnih snovi, zato pridejo naši učenci v gimnazijo z manjšim obsegom matematičnih snovi.«

Kateri učenci ne marajo matematike:

»Analize kažejo, da matematike ne marajo sposobnejši učenci, učitelji jim namenjajo premalo pozornosti. Na sploh raziskave razgrinjajo, da je naša šola bolj usmerjena k otrokom z učnimi težavami, ti dobijo precej učne pomoči, in ti so zadovoljni s šolo, medtem ko so odličnjaki, nadpovprečno spodobni otroci, manj zadovoljni z učitelji in poukom. V šoli se dolgočasijo,«

opozarja raziskovalka Barbara Japelj Pavešić.
Mednarodne raziskave znanja kažejo, da naši učenci niso preobremenjeni z obsegom domačih nalog. Raziskave pa razgrinjajo, da naši učitelji – kar ni značilnost njihovih kolegov v tujini – od otrok pričakujejo, da doma naredijo raziskovalne naloge in se pri tem naučijo novo snov.
Slovenski starši sodijo v skupino staršev, ki je najmanj zadovoljna s šolo. Dr. Eva Klemenčič:

»Ta občutek pri starših ni nov. Ko ga skušamo pojasniti, moramo upoštevati kulturne in socialne posebnosti družbe. Nezadovoljstvo nad šolo starši prenašajo na otroke.«

V prihodnosti bo nujno treba opraviti razpravo o tem, kaj pričakujemo od šole, dodaja Barbara Japelj Pavešić.

»Ali je šola bolj namenjena osebnostni rasti otroka in doseganju njegove samostojnosti ali pa je glavni namen šole, da otrok v njej usvoji znanje. Samo tretjina staršev pri nas meni, da otrok hodi v šolo zato, da usvoji znanje, medtem ko je mednarodno povprečje 66 odstotkov. Pri nas si večina staršev želi, da se otrok v šoli dobro počuti in da šola opravi vzgojno funkcijo.«


06.05.2024

Katere so največje ovire za ženske v znanosti?

Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tako je skoraj na vseh področjih, tudi v znanosti in v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, kakšne so neformalne ovire za napredovanje žensk, kakšno vlogo imajo družbeno pristranska pričakovanja in spolni stereotipi ter o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, bodo spregovorile tokratne gostje oddaje prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, svetovalka za komuniciranje znanosti, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, in dr. Majda Pavlin, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo ter članica društva Mlada akademija.


30.04.2024

Od črnih lukenj do temne energije: kaj vemo o velikih neznankah vesolja

Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.


23.04.2024

Izpod pepela Vezuva se kot feniks dvigujejo izgubljene velike knjige grško-rimske antike

Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta


15.04.2024

Konoplja: Pasti in prednosti legalnega samozdravljenja in rekreativne rabe

Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...


09.04.2024

Zakaj zahodne sankcije niso uničile ruske ekonomije?

Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu


02.04.2024

Geoinženiring: nevarno igranje s podnebjem ali nujna preživetvena strategija

Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.


26.03.2024

Etični razvoj tehnologije

Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


19.03.2024

Zdravilne rastline v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj

Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.


12.03.2024

Položaj žensk v medijih

V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.


04.03.2024

Evropa med Putinovim kladivom in Trumpovim nakovalom

Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo


26.02.2024

Vsaka množična manifestacija je lahko dinamit - o psihologiji množic

Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici


20.02.2024

Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike

Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.


13.02.2024

Argentinski anarho-kapitalizem ali kako iti z motorko nad državo

Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?


06.02.2024

Fojbe med političnim mitom in zgodovinsko resničnostjo

Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?


30.01.2024

Je zgodovina umetnosti zgodovina patriarhata?

V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.


23.01.2024

Taylorjev management, najvplivnejša nevidna ideologija 20. stoletja

»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«


16.01.2024

Kaj nam lahko Lenin pove o današnjem času?

Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?


08.01.2024

Digitalizacija seksualnega dela

Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!


02.01.2024

Intelektino "najboljševanje"

Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.


22.12.2023

Neoliberalizem po slovensko: Najbogatejša petina dobi toliko javnih sredstev kot najrevnejša

Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik


Stran 1 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov