Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ko stroji odločajo o življenju in smrti, kaj ostane ljudem?

30.04.2019


Daleč stran od oči javnosti poteka nova oboroževalna tekma. Njenih posledic se ne zavedamo.

Avtonomna orožja se zdijo stvar znanstvene fantastike. Toda s tehnološkega vidika so že danes povsem izvedljiva, zatrjujejo strokovnjaki. Gre za orožja, ki so opremljena z napredno umetno inteligenco in so zmožna samostojnega odločanja, katero tarčo bodo napadla in koga bodo ubila.

Načelno ima pri orožjih, ki so danes v uporabi, človek še vedno odločilno besedo in izda ukaz za napad. V praksi pa je lahko meja med samo pametnim, avtomatiziranim orožjem, ki je danes v uporabi, in avtonomnim orožjem precej zamegljena, posledice tega, da odločitev o življenju in smrti v nekem trenutku prevzame stroj, pa izredno daljnosežne.

 

Tehnoloških ovir ni

Akademik prof. Ivan Bratko je eden pionirjev razvoja umetne inteligence. Kar je bilo dolgo zanimivo področje raziskav, mu danes zbuja nelagodje. Potencial za resnično črne scenarije je namreč pri tej tehnologiji izreden. Priznava, da se je sam tega vidika zavedel šele pred dobrimi petimi leti na večerji s kolegi v Londonu. Tam sta bila tudi Stuart Russell, profesor umetne inteligence na Univerzi Berkeley v Kaliforniji, in Stephen Muggleton z Imperialnega kolidža v Londonu in nenadoma so se zavedeli, kakšne možnosti uporabe ta tehnologija pravzaprav odpira. Stuart Russell je tako pred dvema letoma objavil nekakšen opozorilni igrani video, katerega vsebina se zdi povsem kot znanstvena fantastika, vendar ni.

»Tehnične osnove za avtonomna orožja so že povsem razvite. Nobena dodatna inovacija ni potrebna za scenarij, kot je napad malih brezpilotnikov, ki napadajo v roju in na podlagi prepoznave obrazov izbirajo, koga bodo napadli,« razlaga prof. Ivan Bratko.

 

Kljub izredni učinkovitosti je prostora za hude napake veliko

Uporaba umetne inteligence ima številne prednosti in to pravzaprav zelo dobro vemo vsi, ki vsak dan uporabljamo prenosne telefone. Odlično je kos velikanskim količinam podatkov in iz teh podatkov razbira vzorce in povezave, ki jih brez nje ne bi mogli opaziti. Brez dvoma je odlično orodje za najrazličnejše namene. S številnih vidikov sta njena učinkovitost in zanesljivost prav zares osupljivi. Tudi zato je morda naše zanašanje na njene zmožnosti natančnega napovedovanja povsem razumljivo, toda ne glede na to sta učinkovitost in zanesljivost umetne inteligence vedno tudi omejeni.

»Velikanska razlika je med človeško zavestjo, človeškim načinom odločanja in 'odločitvami', ki jih bo sprejemal še tako napreden sistem umetne inteligence. Človeško odločanje je vedno kontekstualno, vedno lahko upoštevamo nove dejavnike, nasprotno pa to za tudi najnaprednejše sisteme umetne inteligence ne velja,« poudarja filozof dr. Luka Omladič. Onkraj svojega zaprtega sistema, v okviru katerega je izredno hitra in učinkovita, je umetna inteligenca vedno slepa.

Poleg tega nam je delovanje globokih nevronskih mrež povsem nedoumljivo. Ravno globoke nevronske mreže pa so najučinkovitejši segment tehnologij umetne inteligence. Dajejo izredno točne rezultate, obenem pa tudi strokovnjakom ni razumljivo, kako so prišle do svojih sklepov. Avtonomno orožje bi torej prav lahko prišlo do sklepa, da je neko osebo nujno treba ubiti, ne bi pa moglo pojasniti, zakaj.

 

Poskusom prepovedi avtonomnih orožij nasprotujejo vojaške velesile

Uporaba avtonomnih orožij utegne povsem spremeniti tudi naravo vojn in spopadov. Obenem se zdi, da je oboroževalna tekma na tem področju že v velikem razmahu. Tako je namreč mogoče razumeti zadržanost držav, da bi prepoved podprle z mednarodnim sporazumom. Sprejemu konvencije o prepovedi avtonomnih orožij v okviru Združenih narodov vztrajno nasprotujejo ZDA, Rusija, Izrael, Avstralija in Velika Britanija. Tudi Evropska unija je na tem področju precej previdna. Konec koncev se v severnoatlantskem zavezništvu širijo razpoke in sodobne, tako imenovane visoko dinamične grožnje utegnejo zahtevati zelo hitre odzive. Hitrejše, kot jih je sposoben človek.

»Dilema evropske skupnosti je to, da lahko avtonomna orožja sicer prepovemo, toda druge države jih bodo vseeno uporabljale. Zato tudi resolucija evropskega parlamenta, sprejeta septembra lani, pravi, da kot avtonomnega orožja ne moremo definirati tistih sistemov, ki so namenjeni za obrambo. Da je torej treba prepovedati napadalne sisteme, kjer ni pomembnega človekovega nadzora nad kritičnimi funkcijami. Kaj to je, pa je odvisno od vsakega posameznega primera,« razlaga pristop Evropskega parlamenta do sedanje oboroževalne dileme pravnik dr. Aleš Završnik.

Do omenjene resolucije naj bi se posamezne države članice opredelile. Slovenija se za zdaj še ni.

 

Prihodnost v družbi avtonomnih orožij

Nevarnosti, ki jih prinašajo avtonomna orožja, je precej. Obrambni sistemi se utegnejo zelo hitro odzvati na neko grožnjo in izbrati najprimernejšo obrambno strategijo. Zakaj je bila uporabljena strategija najprimernejša, nam ne bodo znala pojasniti. Možno je tudi, da bo zaznana grožnja pravzaprav napaka, kajti umetna inteligenca ima svoje slepe pege, izključeni niso niti vdori in zlorabe.

Kot vsa orožja, bodo tudi ta prej ali slej prišla v napačne roke. Tehnologija je razmeroma poceni in dostopna. V rokah kriminalnih združb ali teroristov se utegne seznam tveganj sodobnega sveta še močno podaljšati. Kakšne bodo daljnosežne posledice njihove rabe, pa je nemogoče napovedati. Pričakujete nepričakovano, opozarjajo strokovnjaki.

 

Več razmislekov o avtonomnih orožjih najdete v oddaji Intelekta.


Intelekta

909 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Ko stroji odločajo o življenju in smrti, kaj ostane ljudem?

30.04.2019


Daleč stran od oči javnosti poteka nova oboroževalna tekma. Njenih posledic se ne zavedamo.

Avtonomna orožja se zdijo stvar znanstvene fantastike. Toda s tehnološkega vidika so že danes povsem izvedljiva, zatrjujejo strokovnjaki. Gre za orožja, ki so opremljena z napredno umetno inteligenco in so zmožna samostojnega odločanja, katero tarčo bodo napadla in koga bodo ubila.

Načelno ima pri orožjih, ki so danes v uporabi, človek še vedno odločilno besedo in izda ukaz za napad. V praksi pa je lahko meja med samo pametnim, avtomatiziranim orožjem, ki je danes v uporabi, in avtonomnim orožjem precej zamegljena, posledice tega, da odločitev o življenju in smrti v nekem trenutku prevzame stroj, pa izredno daljnosežne.

 

Tehnoloških ovir ni

Akademik prof. Ivan Bratko je eden pionirjev razvoja umetne inteligence. Kar je bilo dolgo zanimivo področje raziskav, mu danes zbuja nelagodje. Potencial za resnično črne scenarije je namreč pri tej tehnologiji izreden. Priznava, da se je sam tega vidika zavedel šele pred dobrimi petimi leti na večerji s kolegi v Londonu. Tam sta bila tudi Stuart Russell, profesor umetne inteligence na Univerzi Berkeley v Kaliforniji, in Stephen Muggleton z Imperialnega kolidža v Londonu in nenadoma so se zavedeli, kakšne možnosti uporabe ta tehnologija pravzaprav odpira. Stuart Russell je tako pred dvema letoma objavil nekakšen opozorilni igrani video, katerega vsebina se zdi povsem kot znanstvena fantastika, vendar ni.

»Tehnične osnove za avtonomna orožja so že povsem razvite. Nobena dodatna inovacija ni potrebna za scenarij, kot je napad malih brezpilotnikov, ki napadajo v roju in na podlagi prepoznave obrazov izbirajo, koga bodo napadli,« razlaga prof. Ivan Bratko.

 

Kljub izredni učinkovitosti je prostora za hude napake veliko

Uporaba umetne inteligence ima številne prednosti in to pravzaprav zelo dobro vemo vsi, ki vsak dan uporabljamo prenosne telefone. Odlično je kos velikanskim količinam podatkov in iz teh podatkov razbira vzorce in povezave, ki jih brez nje ne bi mogli opaziti. Brez dvoma je odlično orodje za najrazličnejše namene. S številnih vidikov sta njena učinkovitost in zanesljivost prav zares osupljivi. Tudi zato je morda naše zanašanje na njene zmožnosti natančnega napovedovanja povsem razumljivo, toda ne glede na to sta učinkovitost in zanesljivost umetne inteligence vedno tudi omejeni.

»Velikanska razlika je med človeško zavestjo, človeškim načinom odločanja in 'odločitvami', ki jih bo sprejemal še tako napreden sistem umetne inteligence. Človeško odločanje je vedno kontekstualno, vedno lahko upoštevamo nove dejavnike, nasprotno pa to za tudi najnaprednejše sisteme umetne inteligence ne velja,« poudarja filozof dr. Luka Omladič. Onkraj svojega zaprtega sistema, v okviru katerega je izredno hitra in učinkovita, je umetna inteligenca vedno slepa.

Poleg tega nam je delovanje globokih nevronskih mrež povsem nedoumljivo. Ravno globoke nevronske mreže pa so najučinkovitejši segment tehnologij umetne inteligence. Dajejo izredno točne rezultate, obenem pa tudi strokovnjakom ni razumljivo, kako so prišle do svojih sklepov. Avtonomno orožje bi torej prav lahko prišlo do sklepa, da je neko osebo nujno treba ubiti, ne bi pa moglo pojasniti, zakaj.

 

Poskusom prepovedi avtonomnih orožij nasprotujejo vojaške velesile

Uporaba avtonomnih orožij utegne povsem spremeniti tudi naravo vojn in spopadov. Obenem se zdi, da je oboroževalna tekma na tem področju že v velikem razmahu. Tako je namreč mogoče razumeti zadržanost držav, da bi prepoved podprle z mednarodnim sporazumom. Sprejemu konvencije o prepovedi avtonomnih orožij v okviru Združenih narodov vztrajno nasprotujejo ZDA, Rusija, Izrael, Avstralija in Velika Britanija. Tudi Evropska unija je na tem področju precej previdna. Konec koncev se v severnoatlantskem zavezništvu širijo razpoke in sodobne, tako imenovane visoko dinamične grožnje utegnejo zahtevati zelo hitre odzive. Hitrejše, kot jih je sposoben človek.

»Dilema evropske skupnosti je to, da lahko avtonomna orožja sicer prepovemo, toda druge države jih bodo vseeno uporabljale. Zato tudi resolucija evropskega parlamenta, sprejeta septembra lani, pravi, da kot avtonomnega orožja ne moremo definirati tistih sistemov, ki so namenjeni za obrambo. Da je torej treba prepovedati napadalne sisteme, kjer ni pomembnega človekovega nadzora nad kritičnimi funkcijami. Kaj to je, pa je odvisno od vsakega posameznega primera,« razlaga pristop Evropskega parlamenta do sedanje oboroževalne dileme pravnik dr. Aleš Završnik.

Do omenjene resolucije naj bi se posamezne države članice opredelile. Slovenija se za zdaj še ni.

 

Prihodnost v družbi avtonomnih orožij

Nevarnosti, ki jih prinašajo avtonomna orožja, je precej. Obrambni sistemi se utegnejo zelo hitro odzvati na neko grožnjo in izbrati najprimernejšo obrambno strategijo. Zakaj je bila uporabljena strategija najprimernejša, nam ne bodo znala pojasniti. Možno je tudi, da bo zaznana grožnja pravzaprav napaka, kajti umetna inteligenca ima svoje slepe pege, izključeni niso niti vdori in zlorabe.

Kot vsa orožja, bodo tudi ta prej ali slej prišla v napačne roke. Tehnologija je razmeroma poceni in dostopna. V rokah kriminalnih združb ali teroristov se utegne seznam tveganj sodobnega sveta še močno podaljšati. Kakšne bodo daljnosežne posledice njihove rabe, pa je nemogoče napovedati. Pričakujete nepričakovano, opozarjajo strokovnjaki.

 

Več razmislekov o avtonomnih orožjih najdete v oddaji Intelekta.


23.10.2024

Vse več mladih je že doživelo spletno nasilje

Varna raba interneta je zelo širok in nenehno spremenljiv pojem. Od škodljivih algoritmov do generativne umetne inteligence, ki ustvarja pornografske globoke ponaredke. Od vplivnežev do spolnih predatorjev. Od heca do travme. Z vsako novo aplikacijo ali orodjem pridejo tudi nove možnosti zlorab. Kako na varen vstop v spletno okolje pripraviti mlade uporabnike in uporabnice? Kdaj jih pustiti same pred zasloni in jim dovoliti nenadzorovano rabo? Kakšne so nevarnosti? Odgovori v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.


22.10.2024

Koga si voditelji Rusije, Kitajske in ključnih bližnjevzhodnih držav želijo videti v Beli hiši?

Izid predsedniških volitev v Združenih državah ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovnici


15.10.2024

Medtem ko smo dekleta spodbujali k emancipaciji, smo pozabili na fante

Polarizacija glede pravic žensk vse bolj ločuje slovenske fante in dekleta. Delež deklet, ki menijo, da ženske nimajo dovolj pravic, se je v zadnjih šestih letih močno povečal, medtem ko se je delež fantov, ki menijo, da imajo ženske preveč pravic, podvojil. To kažejo rezultati raziskave Mladi 2024. Tudi izsledki raziskave Empath kažejo podobno sliko. Gostje tokratne oddaje Intelekta, dr. Veronika Tašner, dr. Nina Perger in dr. Jasna Podreka so poskušale osvetliti kompleksno ozadje teženj po retradicionalizaciji ter ponuditi morebitne načine odzivanja na vse večji ideološki razkol v družbi. Prav tako so spregovorile o novi moškosti in načinih spopadanja s škodljivimi stereotipi v izobraževalnem sistemu.


07.10.2024

Životarjenje slovenskega umetnostnega trga

Svetovni umetnostni trg je živahen in pester. Na leto ustvarja finančni promet, ki se meri v milijardah. Slovenski umetnostni trg pa je po drugi strani komaj zaznaven. Zaprt v svoji majhnosti ne predstavlja spodbudnega okolja za razvoj umetniške produkcije. Vse več umetnic in umetnikov zapušča ustvarjalne poklice in se preusmerja na druga področja. Tudi podpornikov, mecenov in zbirateljev umetnosti pri nas ni veliko in še ti se pogosteje kot za sodobno umetnost odločajo za že uveljavljene avtorice in avtorje. Kakšne so razmere na slovenskem umetnostnem trgu in kateri so razlogi zanje v tokratni Intelekti. Pripravlja jo Miha Žorž. Gosta: umetnostna zgodovinarka in umetnostna kritičarka, izredna profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Dr. Nadja Zgonik in Damjan Kosec, galerija in dražbeno hišo Sloart


01.10.2024

Od sočutnega dojemanja starosti do sovražnega starizma

Vsak peti prebivalec Slovenije je star 65 let ali več – v številkah to pomeni, da pri nas živi že več kot 460.000 starostnikov in starostnic. Starost je lahko lepo in polno življenjsko obdobje. Kar pa ne velja za vse. Lahko jo spremljajo stereotipi, predsodki, diskriminacija. Vedno glasnejši so tisti, ki opozarjajo, da smo v neoliberalizmu – ki ceni moč, mladost, zdravje, lepoto, produktivnost – prešli iz sočutnega dojemanja starosti v sovražni starizem – v sovražno staromrzništvo. Namesto, da bi starostnike obravnavali kot enakopravne člane družbe, jih potiskamo na rob. Kakšna je torej starost v Sloveniji? Kako v Sloveniji živijo starejši od 65 let; starostniki?


24.09.2024

Religije v času ekonomije pozornosti

Novi načini komunikacije so s sabo prinesli tako pozitivne kot negativne učinke, s katerimi se različne religijske skupine soočajo na različne načine.


17.09.2024

Ali imajo v poplavi podob ikonične fotografije (še) moč, da spremenijo zavest družbe in preusmerijo tok zgodovine?

Fotografske podobe nas spremljajo vsak dan, živimo v družbi preplavljeni s podobami. In te podobe nam zavestno in nezavedno oblikujejo misli, občutja, tudi življenjske nazore in izbire. Večina te vizualne, fotografske hiperprodukcije je brez globljega smisla, brez refleksije, brez neke dodane vrednosti, ki bi osmišljala humanistično držo pri posamezniku. In družbi. A vendarle obstajajo podobe, ikonične fotografije, ki s svojo sporočilnostjo in močjo sežejo dlje in globlje in lahko spreminjajo zavest družbe in celo preusmerijo tok zgodovine. Katere so, te ikonične fotografije, imajo tudi v tem hektičnem in desenzibiliziranem času, ki ga živimo, še moč dramila? O tem se je avtorica in voditeljica Liana Buršič pogovarjala z gostoma v tokratni Intelekti, pa tudi o meji, cenzuri in etosu, ko fotografiramo ljudi in dogodke, o družbeno angažirani fotografiji in o tem, kaj s fotografijo sploh želimo sporočiti soljudem in svetu ter manku senzibilnosti ob gledanju. Fotografija priča o življenju, daljnem in bližnjem, vsekakor je močno orodje, prav tako kot tisti, ki gleda skozi to tretje oko – fotograf. Ali kot je rekla znamenita ameriška fotografinja, Dorothea Lange, ki je zaslovela s svojo serijo fotogafij migrantske matere, posnete v času velike gospodarske krize – fotoaparat je orodje, ki uči ljudi, kako gledati, videti tudi brez fotoaparata. Gosta: - Manca Juvan, mednarodno priznana fotografinja, zaposlena na ZRC SAZU-ju, Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na oddelku za multimedijo - Dr. Uroš Hočevar, fotograf, docent na VIST-u, Fakulteti za aplikativne vede, na oddelku za fotografijo, tudi ustanovitelj Inštituta kolektiff Foto: "Čakajoč na popis", Matic Zorman, World Press Photo 2016, 1. nagrada, portret (izsek objavljen z dovoljenjem avtorja)


09.09.2024

V Sloveniji je zelo debelih že 400.000 prebivalcev

Predsodki in stigmatizacija ne pripomorejo k rešitvi problema


03.09.2024

Friedrich Hayek ali koliko lahko družbeno-ekonomski red res nastaja spontano?

Kljub temu da so prepiri o tem, kako visoke davke naj imamo, koliko neenakosti je dopustne v naših družbah ter kakšna mora biti vloga države v naših gospodarstvih, nenehno predmet naših političnih razprav, le malo poznamo mislece, ki so postavili temelje nekaterim od prevladujočih ekonomskih ideologij in oblikovali ključne miselne okvire, znotraj katerih sploh razmišljamo o tovrstnih vprašanjih. V tokratni Intelekti se bomo podali na začetek tega, kar v zadnjih desetletjih imenujemo »neoliberalizem« in se posvetili avstrijsko-britanskemu ekonomistu in političnemu mislecu Friedrichu Hayeku, ki je bil v preteklem stoletju eden glavnih zagovornikov prostih trgov, ekonomske neenakosti in skorajda popolnega umika države iz gospodarstva, njegova dela so izpričano brali pomembni konservativni politiki od Margaret Thatcher do Ronalda Reagana, še leta 2010 pa se je njegova znamenita uspešnica Pot v hlapčevstvo v nekem trenutku znašla na vrhu najbolj prodajanih knjig pri največjem spletnem prodajalcu. O tem, kakšna je bila Hayekova ne le ekonomska, ampak tudi družbena misel, kakšen vpliv je imela na svet, ki ga živimo in kako jo lahko ocenjujemo danes, se bomo točno 50 let po njegovem prejemu Nobelove nagrade za ekonomijo pogovarjali z dr. ekonomskih znanosti in znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom, ekonomistom dr. Anžetom Burgerjem s Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in dr. Aljošo Kravanjo z Oddelka za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Friedrich Hayek, Wikipedija (javna last)


27.08.2024

Kolikšna je v resnici moč ameriškega predsednika?

Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin?


20.08.2024

Dezinformacije ali kako je hrup preglasil razpravo

Dezinformacije so postale stalne spremljevalke dogajanja v svetu; srečamo jih pri volilnih kampanjah, pri informacijah o dogajanju na vojnih območjih ter pri vrsti drugih dogodkov, od velikih do zelo lokalnih. Poleg tega bo vsaka ciljna skupina deležna svoje, po meri ukrojene pošiljke dezinformacijskih vsebin. A ta vseprisotnost med seboj pogosto tudi nasprotujočih si dezinformacij prav nič ne zmanjšuje njihovega učinka. Ne glede na to, kako očitne ali celo absurdne so, se zdi, da jim nekako kar ne zmoremo stopiti na prste. Zakaj?


06.08.2024

Gradnja z zemljo

Gradnja z zemljo v zadnjih letih ponovno doživlja zagon. Vse več projektov zasleduje cilj zniževanja ogljičnega odtisa, ki je pri gradnji z uporabo sodobnih materialov izjemno visok. Zemlja, nasprotno, predstavlja gradbeni material z enim najnižjih ogljičnih odtisov. Še več, navdušenci nad tovrstno gradnjo govorijo celo o zdravih hišah. Ilovico lahko mešamo z različnimi organskimi ali anorganskimi primesmi, ki izboljšujejo njene lastnosti.


29.07.2024

Nazaj k "normalnosti" - po poteh spletne radikalizacije

Polarizacija in radikalizacija sta postali prevladujoča poslovna modela v ekonomiji pozornosti, vplivnice in vplivneži pa vse bolj razlagajo kaj misliti in ne več kaj kupiti. Če je bil splet nekoč prostor, kjer so se anonimni pripadniki spletnih subkultur cinično in ironično odzivali na aktualno dogajanje, so napadi, grožnje, sovražna, mizogina in rasistična retorika ter pozivi k vrnitvi v tako imenovano normalnost vse drugo kot ironični memi in trolovsko zbadanje. Kakšne so posledice tega? To vsaka s svojega zornega kota raziskujejo Leja Markelj, Tinca Lukan in Chiara Perin. Pred mikrofon jih je povabila Urška Henigman, ki je pripravila tokratno oddajo Intelekta.


23.07.2024

Podjetja v lasti zaposlenih sredi sodobne kapitalistične ekonomije

Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?


16.07.2024

Kaj ostaja od rockovske glasbene, kulturne in družbene revolucije?

Kako trajne so pravzaprav bile spremembe v poljih politike, življenjskega sloga in celo delovnih praks, ki so se v 60. in 70. letih 20. stoletja zgodile pod praporom rockovske glasbe?


05.07.2024

Javni prostor - javni interes

Zadnje tedne je javnost razburjalo dogajanje okrog napovedanega koncerta Magnifica v ljubljanskem parku Tivoli. Zavod RS za varstvo narave ni izdal soglasja za izvedbo koncerta na izbrani lokaciji, koncertu pa ostro nasprotuje tudi več kot 130 krajinskih arhitektov, urbanistov in biologov. Kot navajajo v javnem pismu, bo večtisočglava množica ljudi skupaj z vozili in ureditvami, potrebnimi za izvedbo koncerta, poškodovala življenjsko okolje rastlin, živali in gliv ter nepovratno prizadela tudi nekatere od naravnih prvin na tem območju. Ti dogodki jasno kažejo, da bi morali upravljanju z javnim prostorom nameniti več pozornosti, časa in premisleka. Demokratičnost procesa, usklajevanje različnih pogledov ter vključujoče sprejemanje odločitev bi morale biti osnove urejanja prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž.


01.07.2024

Lepi časi za vrhunski šport, a ni nujno, da bo vedno tako

V letu, ko mineva 100 let od prve zlate olimpijske medalje, ki jo je Leon Štukelj dosegel v mnogoboju, bo na poletne olimpijske igre v Pariz odpotovalo največ slovenskih športnikov do sedaj. S svojimi uspehi nas razveseljujejo v številnih, tudi ekipnih športih. Slovenci smo ponosni na to, da smo glede na število prebivalcev v samem vrhu osvojenih kolajn, tudi sicer pa smo Slovenci športno precej aktiven narod. Kje so razlogi za uvrstitve naših športnikov na velika tekmovanja, na zmagovalne odre in olimpijske igre? Kakšna je povezava med organiziranostjo športa v šolah in klubih ter vrhunskimi dosežki športnikov? Kakšen odnos ima do športa in športnikov država? In zakaj strokovnjaki s Fakultete za šport opozarjajo, da brez sistemskih sprememb na področju športa v šolah čez deset let ne bomo več imeli za koga navijati?


24.06.2024

140 let od rojstva arhitekta Ivana Vurnika: "Zdi se mi, da pri nas velja največ to, kar je kičasto ... bistvo problemov pa ostane nedotaknjeno."

»Smisel arhitekture ni samo sebi namen, zato mora v vseh obdobjih izražati duhovno stremljenje ljudi ter njihovo stopnjo kulturne zavesti.« To modrost in hkrati svoj modus operandi je izrekel, zapisal Ivan Vurnik, eden naših največjih arhitektov, ki pa ne glede na to, da je izhajal iz prve generacije visokošolsko izobraženih slovenskih arhitektov, ki so se šolali na Dunaju, ne glede na to, da je bil leta 1919 soustanovitelj oddelka za arhitekturo na ljubljanski univerzi, da je pionirsko vpeljal nacionalni slog v arhitekturo pri nas, človek raznolikih sposobnosti in vsestranski tudi kot urbanist, oblikovalec, pedagog, raziskovalec, ne glede na vse to, vse, kar je Vurnik zapustil materialno in simbolno, duhovno, še vedno živi v senci njegovih prav tako velikih kolegov arhitektov kot so Plečnik, Fabiani, Ravnikar. V tokratni Intelekti, ob 140. obletnici Vurnikovega rojstva, smo zato osvetlili življenje in delo tega arhitekta, ki je tako vsestransko, tudi z ukvarjanjem in preizpraševanjem socialne gradnje, zaznamoval slovensko arhitekturo in urbanizem. Avtorica in voditejica oddaje je v studio 1. programa nacionalnega radia povabila sogovornike : Barbaro Viki Šubic, arhitektko, vodjo Centra arhitekture Slovenije, dr. Boga Zupančiča, arhitekturnega zgodovinarja, muzejskega svetnika v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in Katarino Čakš, arhitektko, raziskovalko in asistentko na Fakulteti za arhitekturo, Univerze v Ljubljani.


18.06.2024

Obraz, šarenica, način drsanja po zaslonu: naši biometrični podatki v službi nadzora

Medtem ko vse večji delež naših življenj poteka prek spleta in je tehnologija kos vse bolj zahtevnim nalogam, postaja vprašanje uporabe biometričnih podatkov vse bolj relevanten del širše zgodbe današnjega zbiranja in obdelave digitalnih podatkov. Konec koncev svojega obraza, prstnih odtisov, šarenice, pa tudi načina tipkanja ali hoje ne moremo kar spremeniti, zato utegne prav biometrija v dobi umetne inteligence postaviti temelje novih oblik nadzora.


10.06.2024

Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti

Zdravilo Ozempic s pozitivnimi učinki preseneča na vedno novih in novih področjih


Stran 1 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov