Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdo so in česa nas učijo?
Vse bolj v javnem nagovarjanju opažamo termin, ki naj bi kar najbolje zaobjemal skorajda nadčloveško moč, ki jo sodobne ženske udejanjajo s tem, ko v svojih večopravilnostnih vlogah vsakdana skrbijo za družino in otroke, so uspešne v svojih poklicih, tudi na vodilnih položajih, negujejo številne hobije, družabno življenje in vse bolj tudi svojo zunanjo podobo. "Superženske". Gledamo torej nekakšne ikone sodobnosti, skladno z duhom časa seveda, kjer (se) moraš vedno presegati in biti učinkovit, da dokazuješ svojo vrednost. Kdo in kaj ustvarja plodna tla za takšna razraščanja zahtev po popolnosti, na vseh nivojih bivanja? Se ženske s tem uresničujejo ali odpovedujejo v imenu služenja drugim? In v nenehni hektiki, da bi bile kos svojim velikim nalogam, pogosto izgubijo notranji zanos, ki ohranja vitalnost. V izpolnjevanju opravkov od jutra do večera, brez razbremenitve in zatišja, izpolnitve pač ni. Je to tisto, kar iščemo zares? Kdo je zares "Superženska" in kaj od nje pričakuje družba, pa tudi sama?
Za odgovore in razmišljanja so z nami gostje: doktorica socioloških znanosti Živa Humer z Mirovnega inštituta, antropologinja Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. Marec in mednarodno priznana fotogafinja Manca Juvan.
"Superženska" je nek družbeni konstrukt, prisila, neka mitska podoba ženske, ki je po eni strani blazno uspešna, veliko dela, celo več za kolikor je dejansko plačana. Hkrati pa doma vse opere, zlika, pospravi in ima po možnosti dva otroka, srečno družino. Je pa to neka zunanja podoba, ki na nas pogosto deluje kot neko siljenje k temu, da se nenehno trudimo in smo ves čas boljši. Za sodoben čas velja, da naj bi bil "vsak sam svoje sreče kovač", torej vsak naj bi bil odgovoren za lasten uspeh in samorealizacijo . Kar pa je žal zgolj eden od motorjev kapitalistične družbene ureditve, ki na nas vali krivdo, hkrati pa ne zagotavlja nekih osnovnih socialnih in ekonomskih pravic, da bi v resnici živeli neko dostojno življenje. In zame je "superženska" samo ena plat tega kovanca, tega siljenja v nenehno brzenje in hranjenje neoliberalnega sistema.
Nika Kovač
"Superženska" je neka abstrakcija, kot hegemoni moški, denimo. Nekaj, kar dosega le redko kateri moški oziroma ženska. Da izpolnjuje vse te pogoje kot nek ideal lepote, zdravja. Zagotovo je to bela ženska, heteroseksualno usmerjena ženska, z izredno kariero in zelo urejenim družinskim, zasebnim življenjem. Da je tudi skrbna mati. Seveda pa je vse to nekaj, kar je težko uresničljivo in ustvarja precejšnje pritiske tako na mlada dekleta kot na odrasle ženske.
dr. Živa Humer
Ko sem živela v Iranu, so moje prijateljice, tiste, ki so bile mame in so delale kariero, to rešile zelo pragmatično. Za razliko od mene, mogoče. Imele so varuško 24 ur na dan. Torej, če so se odločile, da bodo delale kariero, so sprejele ta kompromis. Niso imele v zavesti tega, da zdaj pa morajo biti najboljše mame, najboljše žene in najuspešnejše v poslu. So pa seveda te Iranke s katerimi sem bila v stiku precej izobražene, Iranke nasploh in, če je revolucija naredila karkoli pozitivnega je bilo to, da je poslala punce v šolo in se danes zelo zavzemajo za svoje pravice in jih tudi živijo, ampak v tem mojem krogu ni v zavesti, da, če želiš delati na karieri, moraš biti hkrati tudi super mama.
Manca Juvan
884 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Kdo so in česa nas učijo?
Vse bolj v javnem nagovarjanju opažamo termin, ki naj bi kar najbolje zaobjemal skorajda nadčloveško moč, ki jo sodobne ženske udejanjajo s tem, ko v svojih večopravilnostnih vlogah vsakdana skrbijo za družino in otroke, so uspešne v svojih poklicih, tudi na vodilnih položajih, negujejo številne hobije, družabno življenje in vse bolj tudi svojo zunanjo podobo. "Superženske". Gledamo torej nekakšne ikone sodobnosti, skladno z duhom časa seveda, kjer (se) moraš vedno presegati in biti učinkovit, da dokazuješ svojo vrednost. Kdo in kaj ustvarja plodna tla za takšna razraščanja zahtev po popolnosti, na vseh nivojih bivanja? Se ženske s tem uresničujejo ali odpovedujejo v imenu služenja drugim? In v nenehni hektiki, da bi bile kos svojim velikim nalogam, pogosto izgubijo notranji zanos, ki ohranja vitalnost. V izpolnjevanju opravkov od jutra do večera, brez razbremenitve in zatišja, izpolnitve pač ni. Je to tisto, kar iščemo zares? Kdo je zares "Superženska" in kaj od nje pričakuje družba, pa tudi sama?
Za odgovore in razmišljanja so z nami gostje: doktorica socioloških znanosti Živa Humer z Mirovnega inštituta, antropologinja Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. Marec in mednarodno priznana fotogafinja Manca Juvan.
"Superženska" je nek družbeni konstrukt, prisila, neka mitska podoba ženske, ki je po eni strani blazno uspešna, veliko dela, celo več za kolikor je dejansko plačana. Hkrati pa doma vse opere, zlika, pospravi in ima po možnosti dva otroka, srečno družino. Je pa to neka zunanja podoba, ki na nas pogosto deluje kot neko siljenje k temu, da se nenehno trudimo in smo ves čas boljši. Za sodoben čas velja, da naj bi bil "vsak sam svoje sreče kovač", torej vsak naj bi bil odgovoren za lasten uspeh in samorealizacijo . Kar pa je žal zgolj eden od motorjev kapitalistične družbene ureditve, ki na nas vali krivdo, hkrati pa ne zagotavlja nekih osnovnih socialnih in ekonomskih pravic, da bi v resnici živeli neko dostojno življenje. In zame je "superženska" samo ena plat tega kovanca, tega siljenja v nenehno brzenje in hranjenje neoliberalnega sistema.
Nika Kovač
"Superženska" je neka abstrakcija, kot hegemoni moški, denimo. Nekaj, kar dosega le redko kateri moški oziroma ženska. Da izpolnjuje vse te pogoje kot nek ideal lepote, zdravja. Zagotovo je to bela ženska, heteroseksualno usmerjena ženska, z izredno kariero in zelo urejenim družinskim, zasebnim življenjem. Da je tudi skrbna mati. Seveda pa je vse to nekaj, kar je težko uresničljivo in ustvarja precejšnje pritiske tako na mlada dekleta kot na odrasle ženske.
dr. Živa Humer
Ko sem živela v Iranu, so moje prijateljice, tiste, ki so bile mame in so delale kariero, to rešile zelo pragmatično. Za razliko od mene, mogoče. Imele so varuško 24 ur na dan. Torej, če so se odločile, da bodo delale kariero, so sprejele ta kompromis. Niso imele v zavesti tega, da zdaj pa morajo biti najboljše mame, najboljše žene in najuspešnejše v poslu. So pa seveda te Iranke s katerimi sem bila v stiku precej izobražene, Iranke nasploh in, če je revolucija naredila karkoli pozitivnega je bilo to, da je poslala punce v šolo in se danes zelo zavzemajo za svoje pravice in jih tudi živijo, ampak v tem mojem krogu ni v zavesti, da, če želiš delati na karieri, moraš biti hkrati tudi super mama.
Manca Juvan
Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu
Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.
Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.
V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.
Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo
Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici
Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.
Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?
Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?
V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.
»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«
Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?
Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!
Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.
Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik
V preteklem tednu so se iztekli mednarodni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. V medijih je bilo veliko govora o statistiki glede pojavnosti družinskega nasilja, o ukrepih ter kurativi tega perečega družbeno političnega problema. Skoraj nič pa o vzrokih za nasilje, skoraj nič o nasilju v delovnem okolju, ekonomskem in spolnem nasilju, problemu reproduciranja neenakosti spolov v izobraževalnem sistemu ter o sistemskem političnem nasilju. Zato je o vsem naštetem beseda tekla v tokratni oddaji Intelekta. Novinarka in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije Sonjo Lokar, Teo Jarc iz Evropske konfederacije sindikatov in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele.
Neveljaven email naslov