Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Boj za osebne podatke ne razkriva le razmerij moči med svetovnima velesilama
Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji mesec zagrozil lastniku podjetja ByteDance Džang Jimingu, naj ameriški del izjemno priljubljene aplikacije TikTok proda kateremu od ameriških podjetij, sicer bo prepovedal njeno uporabo na ameriških tleh. ByteDance je prodajo že avgusta zavrnilo in začelo iskati poslovnega partnerja. Včeraj je ameriško računalniško podjetje Oracle potrdilo sodelovanje, Trumpova administracija bo do konca tedna sporočila, ali TikTok pod novimi pogoji lahko ostane na napravah ameriških uporabnic in uporabnikov. Kaj pa sploh je TikTok, kakšne podatke zbira in kaj vse razkriva ta boj za podatke?
Mobilno aplikacijo za ustvarjanje in deljenje kratkih videoposnetkov v Združenih državah Amerike uporablja več kot 100 milijonov ljudi, predvsem mladih. Ti so se morali strinjati s predajo številnih osebnih podatkov, ko so si aplikacijo naložili na svojo napravo. To so morali storiti tudi slovenski uporabniki. Dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri infomacijskem pooblaščencu pravi, da soglasje vsebuje tudi posebej varovane biometrične podatke.
"Zato je veljavno soglasje o tem zelo težko pridobiti, saj mora človek razumeti, s čim se je strinjal, kar pa je pri otrocih zelo težko.«
Kaj je prepoznava obraza, kako aplikacija zbira in obdeluje te biometrične podatke, kje vse se hranijo in koliko časa in kako se utegne uporabljati v prihodnosti – tega ne vemo niti odrasli. Kdo zbira, analizira, uporablja, hrani in posreduje biometrične podatke, je raziskovala potrošniška spletna stran Comparitech. Paul Bishoff, strokovnjak za zasebnost in urednik pri comparitech.com, je v raziskavi s svojo ekipo analiziral sekundarne vire - medijske članke, vladne dokumente in bele knjige. Zanimalo jih je, ali se biometrični podatki uporabljajo v osebnih dokumentih, ima država bazo, kjer te podatke shranjuje, jih uporablja v volilnem procesu, pri izdaji viz, ima zakonodajo, ki ščiti te podatke, ali jih pri poslovanju zahtevajo banke, so na cestah kamere s tehnologijo biometričnega prepoznavanja obrazov in ali se biometrija uporablja na delovnih mestih. Analizirali so 50 držav in preverili, kakšna je raba in zaščita biometričnih podatkov. Na prvem mestu se je po pričakovanjih znašla Kitajska, zato je po njegovem mnenju
»Kitajska je opozorilna zgodba o tem, kaj se lahko zgodi, če vprašanja rabe biometrije nihče ne preverja. V napačnih rokah ta tehnologija omejuje svobodo gibanja, dostop do javnih storitev, dostop do kreditov. Neregulirana raba biometrije lahko na zelo negativne negativne načine vpliva na življenje ljudi. Na Kitajskem smo to videli še posebej v provinci Xinjiang, kjer poteka sistematično zatiranje ljudi in veliko vlogo pri tem igra biometrija. Ameriška podjetja so odgovorna za razvoj velikega dela te tehnologije, ki se uporablja za nadzor in analizo ljudi.«
Aplikacija TikTok je v pičlih dveh letih, odkar je dostopna po vsem svetu, pridobila 800 milionov rednih uporabnikov. Med njimi je največ mladih. Katja K. Ošljak, ustanoviteljica in vodja Inštituta za digitalno izobraževanje < vsak >, se v okviru različnih delavnic z mladimi veliko pogovarja o rabi tehnologij. Nedavno jih je spraševala tudi o TikToku.
"Mladi na TikTok gledajo bolj kot na eno izmed zabavnih videoiger, to je po njihovem nekaj za zapravljanje časa. Ob tem opažajo, da je TikTok zelo zasvoljiv. To je dobesedna izjava 14 letnega dekleta. Mlajši, s katerimi sem se v minulih mesecih pogovarjala, pa malenkost manj kritično uporabljajo TikTok. Zelo radi gledajo posnete plese, zelo radi se snemajo in nastopajo.«
Uporabnice in uporabniki na TikToku gledajo, delijo in ustvarjajo do 15 sekundne videoposnetke. Ti so lahko opremljeni z glasbo, plesom in napisi. Podobno, kot pred tem družbena medija vine, ki je ugasnil pred tremi leti, in musical.ly, iz katerega se je pravzaprav razvil TikTok. Sicer pa se TikTok ne razlikuje bistveno od drugih družbenih medijev, kot so facebook, twitter in instagram. Katja K. Ošljak pravi, da so v ozadju podobni algoritmi, ki imajo prav tako hiter tempo novih objav in vsebin, ki po mojem mnenju povzročajo pri uporabniku občutek, da bomo nekaj zamudili, če ne bomo ves čas sodelovali pri tem.
Potem pa je tu še nezanemarljiva vsebinska komponenta. Razloge za priljubljenost TikToka lahko iščemo tudi v glasbi in plesu. Številne skladbe, ki so jih mladi plesni vplivneži uporabili kot podlago za ples v svojih posnetkih, so hitro postale zelo priljubljene in osvojile vrhove različnih glasbenih lestvic. Nekateri že pozabljeni glasbeniki pa so z objavami na TikToku spet postali priljubljeni. Glasbeni urednik Prvega Andrej Prezelj hiter vzpon TikToka primerja z vzponom priljubljenosti glasbene televizije MTV.
"MTV je narekoval glasbene trende. Seveda so se vsi takrat spraševali, kdo bo gledal glasbo 24 ur na dan po televiziji. Izkazalo se je, da so s pomočjo atraktivnih glasbenih videospotov veliko glasbe lažje prodali. Podobnost vidim tudi v različnih skladbah, ki so jih spremljale enostavne plesne koreografije, kot so YMCA, Lambada, Macarena, in nedavno viralna uspešnica Gangnam Style. Sicer nisem strokovnjak za ples, ampak bi si upal trditi, da se tako kot enostavnega refrena z lahko naučimo tudi tistih nekaj plesnih korakov. Ne potrebujemo torej kakšnih posebnih znanj in sposobnosti, da smo del tovrstnih trendov.«
Nina Pejič, raziskovalka mednarodnih odnosov in vzpona Kitajske s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani uvodoma pojasnjuje, da ima to najhitreje rastoče zagonsko podjetje dve različici, zahodno verzijo TikTok in vzhodno verzijo Douyin, ki je kitajska verzija. Do TikToka kitajski uporabniki ne morejo dostopati. Sicer pa TikTok ni zanimiv le za mlade, čeprav je večina uporabnih stara od 16 do 24 let, ampak začenja privlačiti tudi podjetja in organizacije, ki se oglašujejo prek TikToka, med njimi eno največjih na tem družbenem omrežju je ameriška košarkarska liga NBA. Tako TikTok kot omrežje začenja privlačiti tudi drugo demografijo. Več kot je uporabnikov, več je podatkov, več je ciljanega oglaševanja. Tudi političnih akterjev. Tako kot na drugih družbenih medijih se tudi na TikToku ustvarjajo mnenjski mehurčki in odmevne sobe, kjer se družijo istomisleči.
To jesen bodo v Združenih državah Amerike volitve, na katerih bodo svoj glas prvič oddali tudi tisti mladi, ki volilne pravice pred štirimi leti še niso imeli. Politične stranke jih nagovarjajo tudi prek TikToka, seveda na način, ki jim je blizu. Kdo pa jih bo prepričal? Da gre za angažirano in močno skupino so pokazali že, ko so protestirali proti neregulaciji strelnega orožja v ZDA, pa za spremembe okoljskih politik za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, segrevanja planeta ter upočasnitev podnebnih sprememb. Pred časom pa so tudi pokazali, kaj si mislijo o Donaldu Trumpu. Oboževalci K-popa, korejske popularne glasbe, so rezervirali vstopnice za zborovanje v Tulsi, ki pa se ga potem niso udeležili. Zborovanje z rekordnim številom napovedanih obiskovalcev se je tako spremenilo v eno z najmanjšim obiskom.
"To je poseben fenomen, kako je skupnost oboževalcev postala pravi dejavnik v mednarodnih odnosih. Svetovna zdravstvena organizacija je določeno korejsko pop skupino povabila na zasedanje Generalne skupščine. Zakaj? Ker imajo 100 milijonov oboževalcev po celem svetu. Gre na nek način za podobno organizacijo verski skupini, ki je zelo močna. In v času korona krize so postali pomemben dejavnik pri obvladovanju epidemije v tem delu sveta. To, kar so naredili Trumpu, po mojem mnenju ponovno pokaže, da nastopajo v mednarodnih odnosih neke nove skupine, ki prej niso bile poznane, ki se promovirajo preko novih družbenih medijev in vplivajo na dejanske politične ekonomske razplete. Tudi na razplete epidemije in na to, koliko bo na koncu smrtnih žrtev v Aziji. To je fascinantno, kar se dogaja.«
Mladi tako postajajo pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih. Tisti, ki jih bo znal uspešno nagovoriti, bo tudi dobil njihov glas. Se je pa treba zavedati, da gre za najbolj informirane mlade v zgodovini človeštva, saj so se rodili v svet interneta. Ali to tudi pomeni, da poznajo njegove plati bolje kot starejši?
884 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Boj za osebne podatke ne razkriva le razmerij moči med svetovnima velesilama
Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji mesec zagrozil lastniku podjetja ByteDance Džang Jimingu, naj ameriški del izjemno priljubljene aplikacije TikTok proda kateremu od ameriških podjetij, sicer bo prepovedal njeno uporabo na ameriških tleh. ByteDance je prodajo že avgusta zavrnilo in začelo iskati poslovnega partnerja. Včeraj je ameriško računalniško podjetje Oracle potrdilo sodelovanje, Trumpova administracija bo do konca tedna sporočila, ali TikTok pod novimi pogoji lahko ostane na napravah ameriških uporabnic in uporabnikov. Kaj pa sploh je TikTok, kakšne podatke zbira in kaj vse razkriva ta boj za podatke?
Mobilno aplikacijo za ustvarjanje in deljenje kratkih videoposnetkov v Združenih državah Amerike uporablja več kot 100 milijonov ljudi, predvsem mladih. Ti so se morali strinjati s predajo številnih osebnih podatkov, ko so si aplikacijo naložili na svojo napravo. To so morali storiti tudi slovenski uporabniki. Dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri infomacijskem pooblaščencu pravi, da soglasje vsebuje tudi posebej varovane biometrične podatke.
"Zato je veljavno soglasje o tem zelo težko pridobiti, saj mora človek razumeti, s čim se je strinjal, kar pa je pri otrocih zelo težko.«
Kaj je prepoznava obraza, kako aplikacija zbira in obdeluje te biometrične podatke, kje vse se hranijo in koliko časa in kako se utegne uporabljati v prihodnosti – tega ne vemo niti odrasli. Kdo zbira, analizira, uporablja, hrani in posreduje biometrične podatke, je raziskovala potrošniška spletna stran Comparitech. Paul Bishoff, strokovnjak za zasebnost in urednik pri comparitech.com, je v raziskavi s svojo ekipo analiziral sekundarne vire - medijske članke, vladne dokumente in bele knjige. Zanimalo jih je, ali se biometrični podatki uporabljajo v osebnih dokumentih, ima država bazo, kjer te podatke shranjuje, jih uporablja v volilnem procesu, pri izdaji viz, ima zakonodajo, ki ščiti te podatke, ali jih pri poslovanju zahtevajo banke, so na cestah kamere s tehnologijo biometričnega prepoznavanja obrazov in ali se biometrija uporablja na delovnih mestih. Analizirali so 50 držav in preverili, kakšna je raba in zaščita biometričnih podatkov. Na prvem mestu se je po pričakovanjih znašla Kitajska, zato je po njegovem mnenju
»Kitajska je opozorilna zgodba o tem, kaj se lahko zgodi, če vprašanja rabe biometrije nihče ne preverja. V napačnih rokah ta tehnologija omejuje svobodo gibanja, dostop do javnih storitev, dostop do kreditov. Neregulirana raba biometrije lahko na zelo negativne negativne načine vpliva na življenje ljudi. Na Kitajskem smo to videli še posebej v provinci Xinjiang, kjer poteka sistematično zatiranje ljudi in veliko vlogo pri tem igra biometrija. Ameriška podjetja so odgovorna za razvoj velikega dela te tehnologije, ki se uporablja za nadzor in analizo ljudi.«
Aplikacija TikTok je v pičlih dveh letih, odkar je dostopna po vsem svetu, pridobila 800 milionov rednih uporabnikov. Med njimi je največ mladih. Katja K. Ošljak, ustanoviteljica in vodja Inštituta za digitalno izobraževanje < vsak >, se v okviru različnih delavnic z mladimi veliko pogovarja o rabi tehnologij. Nedavno jih je spraševala tudi o TikToku.
"Mladi na TikTok gledajo bolj kot na eno izmed zabavnih videoiger, to je po njihovem nekaj za zapravljanje časa. Ob tem opažajo, da je TikTok zelo zasvoljiv. To je dobesedna izjava 14 letnega dekleta. Mlajši, s katerimi sem se v minulih mesecih pogovarjala, pa malenkost manj kritično uporabljajo TikTok. Zelo radi gledajo posnete plese, zelo radi se snemajo in nastopajo.«
Uporabnice in uporabniki na TikToku gledajo, delijo in ustvarjajo do 15 sekundne videoposnetke. Ti so lahko opremljeni z glasbo, plesom in napisi. Podobno, kot pred tem družbena medija vine, ki je ugasnil pred tremi leti, in musical.ly, iz katerega se je pravzaprav razvil TikTok. Sicer pa se TikTok ne razlikuje bistveno od drugih družbenih medijev, kot so facebook, twitter in instagram. Katja K. Ošljak pravi, da so v ozadju podobni algoritmi, ki imajo prav tako hiter tempo novih objav in vsebin, ki po mojem mnenju povzročajo pri uporabniku občutek, da bomo nekaj zamudili, če ne bomo ves čas sodelovali pri tem.
Potem pa je tu še nezanemarljiva vsebinska komponenta. Razloge za priljubljenost TikToka lahko iščemo tudi v glasbi in plesu. Številne skladbe, ki so jih mladi plesni vplivneži uporabili kot podlago za ples v svojih posnetkih, so hitro postale zelo priljubljene in osvojile vrhove različnih glasbenih lestvic. Nekateri že pozabljeni glasbeniki pa so z objavami na TikToku spet postali priljubljeni. Glasbeni urednik Prvega Andrej Prezelj hiter vzpon TikToka primerja z vzponom priljubljenosti glasbene televizije MTV.
"MTV je narekoval glasbene trende. Seveda so se vsi takrat spraševali, kdo bo gledal glasbo 24 ur na dan po televiziji. Izkazalo se je, da so s pomočjo atraktivnih glasbenih videospotov veliko glasbe lažje prodali. Podobnost vidim tudi v različnih skladbah, ki so jih spremljale enostavne plesne koreografije, kot so YMCA, Lambada, Macarena, in nedavno viralna uspešnica Gangnam Style. Sicer nisem strokovnjak za ples, ampak bi si upal trditi, da se tako kot enostavnega refrena z lahko naučimo tudi tistih nekaj plesnih korakov. Ne potrebujemo torej kakšnih posebnih znanj in sposobnosti, da smo del tovrstnih trendov.«
Nina Pejič, raziskovalka mednarodnih odnosov in vzpona Kitajske s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani uvodoma pojasnjuje, da ima to najhitreje rastoče zagonsko podjetje dve različici, zahodno verzijo TikTok in vzhodno verzijo Douyin, ki je kitajska verzija. Do TikToka kitajski uporabniki ne morejo dostopati. Sicer pa TikTok ni zanimiv le za mlade, čeprav je večina uporabnih stara od 16 do 24 let, ampak začenja privlačiti tudi podjetja in organizacije, ki se oglašujejo prek TikToka, med njimi eno največjih na tem družbenem omrežju je ameriška košarkarska liga NBA. Tako TikTok kot omrežje začenja privlačiti tudi drugo demografijo. Več kot je uporabnikov, več je podatkov, več je ciljanega oglaševanja. Tudi političnih akterjev. Tako kot na drugih družbenih medijih se tudi na TikToku ustvarjajo mnenjski mehurčki in odmevne sobe, kjer se družijo istomisleči.
To jesen bodo v Združenih državah Amerike volitve, na katerih bodo svoj glas prvič oddali tudi tisti mladi, ki volilne pravice pred štirimi leti še niso imeli. Politične stranke jih nagovarjajo tudi prek TikToka, seveda na način, ki jim je blizu. Kdo pa jih bo prepričal? Da gre za angažirano in močno skupino so pokazali že, ko so protestirali proti neregulaciji strelnega orožja v ZDA, pa za spremembe okoljskih politik za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, segrevanja planeta ter upočasnitev podnebnih sprememb. Pred časom pa so tudi pokazali, kaj si mislijo o Donaldu Trumpu. Oboževalci K-popa, korejske popularne glasbe, so rezervirali vstopnice za zborovanje v Tulsi, ki pa se ga potem niso udeležili. Zborovanje z rekordnim številom napovedanih obiskovalcev se je tako spremenilo v eno z najmanjšim obiskom.
"To je poseben fenomen, kako je skupnost oboževalcev postala pravi dejavnik v mednarodnih odnosih. Svetovna zdravstvena organizacija je določeno korejsko pop skupino povabila na zasedanje Generalne skupščine. Zakaj? Ker imajo 100 milijonov oboževalcev po celem svetu. Gre na nek način za podobno organizacijo verski skupini, ki je zelo močna. In v času korona krize so postali pomemben dejavnik pri obvladovanju epidemije v tem delu sveta. To, kar so naredili Trumpu, po mojem mnenju ponovno pokaže, da nastopajo v mednarodnih odnosih neke nove skupine, ki prej niso bile poznane, ki se promovirajo preko novih družbenih medijev in vplivajo na dejanske politične ekonomske razplete. Tudi na razplete epidemije in na to, koliko bo na koncu smrtnih žrtev v Aziji. To je fascinantno, kar se dogaja.«
Mladi tako postajajo pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih. Tisti, ki jih bo znal uspešno nagovoriti, bo tudi dobil njihov glas. Se je pa treba zavedati, da gre za najbolj informirane mlade v zgodovini človeštva, saj so se rodili v svet interneta. Ali to tudi pomeni, da poznajo njegove plati bolje kot starejši?
V naslednjih minutah bomo spregovorile o raziskavi, ki je pod drobnogled vzela položaj žensk na slovenskem podeželju. Dejstvo je, da na podeželju živi kar polovica slovenskega prebivalstva. Zaradi stanovanjske krize se vedno več mladih oseb odloča za selitev iz mest v predmestna naselja, manjše kraje in vasi. Kaj vse pa prinaša življenje na podeželju, za katerega pregovorno veljajo bolj tradicionalne družbene vrednote? Kakšna so kolektivna pričakovanja in norme ruralnih skupnosti? Kdo ima na podeželju glavno besedo? Kdo odloča o pomembnih stvareh in kdo skrbi za dom ter gospodinji? Kako živijo ženske na podeželju? Imajo enake možnosti kot moški? V kakšnih partnerstvih živijo? Kako usklajujejo poklicno in zasebno življenje? Koliko prostega časa imajo? V kolikšnem deležu so lastnice nepremičnin in zemljišč? Kakšen je njihov ekonomski položaj? Socialna varnost? In kako slednje vpliva na pojavnost nasilja nad njimi? O vsem tem v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Prvo vprašanje: Ali ima otrok lahko tri starše – gene treh staršev? In drugo vprašanje: Ali zarodek lahko nastane brez ženske in moške spolne celice – torej brez jajčeca in brez spermija?
Bodo čez nekaj let učenci imeli ešolsko torbo in bodo brali le z zaslonov? Bodo v vrtcu digitalni kotički? Bodo učenci dobili še en obvezni predmet? Kakšno digitalizacijo, ki jo obljublja reforma šolstva, sploh zagovarja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje? Pomislekov in odprtih vprašanj je veliko, saj strokovnjaki opozarjajo na negativne učinke pretirane uporabe zaslonov, na razlike med branjem z zaslonov in s papirja ter na vplivanje tehnologije na avtonomijo učiteljev. Kako v šole in v učni proces torej uvajati moderno tehnologijo, kako zvišati digitalne kompetence učiteljev in digitalno pismenost mladih ter na kaj pri procesu digitalizacije ne smemo pozabiti? To so vprašanja, ki si jih zastavljamo v tokratni Intelekti.
Kako se bo živelo v našem drugem največjem mestu, če bodo zaradi krpanja luknje v občinskem proračunu tamkajšnji socialni, kulturni, športni in mladinski programi ostali brez ključnih sredstev? Pa tudi: zakaj se zdi v Sloveniji vselej najlažje varčevati prav pri sociali in kulturi?
Ob 300. obletnici rojstva velikega škotskega razsvetljenskega misleca, očeta sodobne ekonomije in moralnega filozofa se sprašujemo, ali je bil Smith res zagovornik neusmiljene logike prostih trgov, za kakršnega so ga razglasili kasnejši privrženci deregulacije in umika države iz gospodarstva?
Tehnološki preskok, ki ga predstavljajo veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, in druge oblike generativne umetne inteligence, bo imel daljnosežne in izjemno globoke učinke na celotno družbo. Glede tega se strokovnjaki strinjajo. Kakšni konkretno ti učinki bodo, je mnogo manj jasno. Nedvomno se bo cela paleta t. i. intelektualnih poklicev temeljito spremenila, veliko jih bo tudi izginilo. Zagotovo so se povečale tudi možnosti za manipulacijo in zlorabe, pa tudi za nadaljnjo fragmentacijo družbe in razslojevanje. Pričakujemo pa lahko tudi učinke, ki se jih v naprej ne da napovedovati.
V teh dneh so javnost vznemirila pričevanja o nasilju nad uporabniki v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Interni strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti, na Ministrstvu za zdravje pa so se odzvali zgolj s pisnimi pojasnili, da obsojajo vsakršno obliko nasilja v zdravstvenih ustanovah. Primer so predali Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki naj bi v tem trenutku pripravljal gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora, ki bo presojal tako organizacijski kot tudi strokovni del delovanja Psihiatrične klinike. A ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi veljalo razmisliti o koreniti spremembi institucionaliziranega psihiatričnega zdravljenja in namesto oblike, ki je v veljavi pri nas, uvesti sodobne pristope, ki jih izvajajo ponekod v tujini. V tokratni Intelekti bomo poiskali odgovore na probleme v slovenski psihiatriji, ki so se tako dramatično razgalili ob zadnjih medijskih poročanjih. Gostje: - prof.dr.Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - izr.prof.dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej! - Andraž Rožman, novinar in pisatelj
Medtem ko številni na današnji levici dela klasične literature »popravljajo« skladno s svojimi ideološkimi senzibilnostmi, pa mnogi na desnici knjige, ki jih motijo, kratko malo mečejo iz knjižnic
Ob zadnje čase medijsko najodmevnejših primerih nasilja med in nad mladimi, v Celju in Beogradu, sej je razprlo tudi prostrano polje mnenj, interpretacij, trditev, predvsem pa iskanja in kazanja s prstom na glavnega krivca za takšna ravnanja. Številni odzivi, predvsem na družabnih omrežjih, tudi srbskih, hrvaških, so bili precej ekstremni, predvsem pa povedni. Ampak v kakšnem smislu povedni? Kaj so zgodbe za zgodbami odraslih, ko rečejo »kakšna je ta mladina, mi nismo bili taki« in hkrati »starši so krivi«. Ker še vedno velja tista pregovorna modrost, da se najbolj vzgaja z zgledom, v kakšnem mikro- in makrosvetu vrednot in dejanj torej živimo odrasli danes? Pogovorimo se tokrat o vzgoji odraslih. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je v Intelekti gostila: Ivano Gradišnik – ustanoviteljico in vodjo Familylaba Slovenija, organizacije za svetovanje in podporo staršem in strokovnim delavcem, ki delajo z otroki in družinami, Ajdo Erjavec – šolsko psihologinjo in pedagoginjo, predsednico nove Sekcije za vzgojo v skupnosti v okviru Socialne zbornice, Klemna Laha – učitelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na waldorfski gimnaziji ter člana Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
S sogovorniki o vprašanjih povezanih s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter
Ko se je pred 78 leti v Evropi končala druga svetovna vojna, so se voditelji držav zmagovalk še predobro zavedali, da prenehanje spopadov ne prinaša nujno trajnega miru. Ni torej presenetljivo, da so se že med samo vojno začeli pogovarjati o tem, kako vzpostaviti nov mednarodni red, ki bi preprečil nadaljnje svetovne spopade. Prav v tem kontekstu je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov, o kateri bomo govorili ob današnjem Dnevu zmage. Kakšna je sploh bila izhodiščna ideja Združenih narodov in kako je zaživela v resničnosti? Kako je na delovanje organizacije vplival spreminjajoči se geopolitični kontekst, od začetkov hladne vojne pa do današnjega, vse bolj multipolarnega sveta? In nenazadnje, kako se nam Združeni narodi skozi vse te premene kažejo: gre za organizacijo, ki kljub vsem svojim omejitvam vendarle predstavlja neke vrste »upanje človeštva«, ali pa se je ta do danes izkazala za povsem nepomemben »debatni klub«? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarko dr. Kornelijo Ajlec z ljubljanske Filozofske fakultete, dr. mednarodnih odnosov Matejo Peter s škotske univerze St. Andrews in profesorico mednarodnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Vasilko Sancin. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Pixabay
Mladi so se rodili v digitaliziran svet in odraščajo z napravami ter mediji, ki so močno spremenili naša življenja. Vpliv je izjemen, v tokratni oddaji Intelekta pa bomo vsaj deloma odgovorili na vprašanje, kakšen. Raziskovalni projekt Medijski repertoarji mladih - Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana obravnava vsakdanje življenje mladostnikov skozi perspektivo medijskih študij in poglobljeno raziskuje vlogo sodobnih tehnologij v življenju mladostnikov. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, projekt financira ARRS, v njem pa sodeluje 10 raziskovalk in raziskovalcev s Fakultete za družbene vede in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. O nekaterih ugotovitvah v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Pogovarjanje s stroji je pred slabimi petimi meseci stopilo na povsem novo raven in s tem se je vse spremenilo. Ljudje so osupljivi nivo komunikacije, ki ga je zdaj zmožna umetna inteligenca, nemudoma opazili; število uporabnikov aplikacije ChatGPT je podrlo vse rekorde: milijon v petih dneh, sto milijonov v štirih mesecih. Stavki, ki jih ustvarja ta tip umetne inteligence, so tako prepričljivi, da jih je težko ločiti od tistih, ki jih napišemo ljudje. Nemudoma so se pojavila opozorila, da gre za tehnologijo, ki bo globoko pretresla družbo. Za celo vrsto opravil, ki so se namreč še včeraj zdela v izključni domeni človeka, smo zdaj skorajda odveč. Kako velika revolucija se je pravzaprav zgodila in kako jo utegnemo občutiti v praksi, je vprašanje v fokusu tokratne Intelekte.
Ko je Vladimir Putin pred dobrim letom dni ukazal napad na Ukrajino, je v javnem nagovoru svojo potezo med drugim upravičeval tudi z opominjanem na nezakonito in hegemonsko obnašanje Zahoda z Združenimi državami Amerike na čelu, ki da so vse od konca hladne vojne arogantno teptale mednarodne dogovore in pravila: najprej pri bombardiranju Beograda, nato pa v Libiji, Siriji, in - najpomembneje od vsega - v Iraku. Če tovrstno sklicevanje seveda nikakor ne legitimira ruske invazije sosednje slovanske države, pa je verjetno vendarle res, da je tako imenovana »koalicija voljnih« z napadom na Irak - ki je v veliki meri temeljil na lažnih obtožbah, prav tako pa ni prejel podpore v Združenih narodih - močno spremenila ne le pogled na upravičenost in dobronamernost zahodnih intervencij, ampak tudi na to, kaj sploh je in kaj ni dovoljeno v mednarodnem redu. Je torej prav ameriška invazija na Irak mednarodni oder spremenila v nekakšen nov »divji zahod«, kjer pravila nič več ne veljajo in šteje samo ekonomska in vojaška moč? O tem bomo premišljevali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo predavatelja na katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Boštjana Udoviča, docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primoža Šterbenca ter radijskega kolega, novinarja dr. Tomaža Gerdena. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Zakaj v zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljeni filmi, ki svoje zgodbe umeščajo v t. i. večvesolje, v katerem poleg našega obstajajo še številni drugi, vzporedni svetovi?
Priporočil za vzgojo otrok in staršev je dandanes na voljo že kar obilje. Med knjižne uspešnice velikokrat sodijo ravno te o vzgoji. Ampak, katera vzgojna metoda je prava? Kako vzgajati otroke in sebe kot starša v duhu časa, kjer se vrednote posameznikov in družbe tako korenito spreminjajo – globoko smo v neoliberalizmu, kapitalizmu, življenje se vse bolj iz analognega seli v digitalno, na splet. Kaj je danes sploh ustrezna vzgoja, da bodo otroci in starši opremljeni za življenje? To se je v tokratni Intelekti spraševala voiteljica in avtorica oddaje Liana Buršič in z gosti strokovnjaki iskala odgovore: Ivana Gradišnik, vodja in ustanoviteljica slovenskega Familylaba, organizacije za podporo in pomoč staršem in pedagoškim delavcem, dr. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana ter Marko Juhant - specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti.
Pred tremi leti se je zgodilo nepredstavljivo. Svet se je ustavil, države so ena za drugo uvedle stroga zaprtja, karantene, šolo in delo na daljavo. Družbeno in družabno življenje se je iz resničnega sveta preselilo za zaslone, kar je vplivalo tudi na intimna in partnerska življenja ljudi in hkrati razkrilo, da imajo različne družbe in kulture različne odnose do intimnosti, partnerstva, spolnosti in seksualnosti. V tokratni Intelekti raziskujemo vpliv kulture na človeško intimnost in seksualnost. Na Kongresu Evropskega združenja za spolno medicino, ki je letos prvič po izbruhu covidu potekal v živo, smo se pred mesecem dni v Rotterdamu pogovarjali z različnimi strokovnjakinjami in strokovnjaki seksologije in spolne medicine. V tokratni oddaji boste slišali tri strokovnjakainje, ki se vsaka s svojega zornega kota soočajo s težavami, ki jih povzroča nezmožnost različnih kultur in religijskih tradicij, da bi iskreno, odprto in na znanosti utemeljeno govorile o človekovi seksualnosti. Pogovori z njimi bodo izhodišče za pojasnila o spolnosti in seksulnosti z religiološkega in socialno psihološkega zornega kota. Vabljeni k poslušanju.
"Kljub drugačnemu prepričanju finance danes niso največji problem slovenskega zdravstva," pravi ekonomistka Petra Došenović Bonča. "Res pa žal ne živimo v nebesih."
Ob mednarodnem prazniku žensk, smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o pomenu enakosti v družbi. Voditeljica Tita Mayer je v oddaji gostila zgodovinarko in raziskovalko dr. Manco G. Renko, asistentko ter zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele in direktorico Zavoda Maska Aljo Lobnik. Gostje so spregovorile o aktualnih problemih, s katerimi se soočajo ženske v vsej njihovi raznolikosti. Problematiko neenakosti so poskušale umestiti v širši družbeni kontekst in misliti morebitne poti k bolj napredni in vključujoči družbi prihodnosti.
Ob 70. obletnici diktatorjeve smrti skušamo dognati, kako je lahko vzpostavil absolutno oblast v Sovjetski zvezi, zakaj je njegova pot v epicenter zgodovine 20. stoletja tlakovana z milijoni trupel, pa tudi kakšni sta bili država in družba, ki ju je navsezadnje ustvaril
Neveljaven email naslov