Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tina Friedreich: »Tisti, ki govorijo več jezikov, živijo več življenj«

08.04.2015

Nemcistka in rusistka tik pred diplomo na ljubljanski filozofski fakulteti poleg jezikov iz katerih bo kmalu diplomirala, govori še slovensko, romsko, angleško, hrvaško in špansko. »Tisti, ki govorijo več jezikov, živijo več življenj«, pravi češki pregovor. Ali tudi ona živi več življenj, smo med drugim vprašali Tino Friedreich, predsednico Romskega akademskega kluba, ki jo odlikuje izjemen čut do sočloveka in je tudi zato tako aktivna na področju izobraževanja romskih otrok. Njeno sanjsko delo je povezano s strastjo do tujih jezikov in z delom z ljudmi. S Tino Friedreich, ki tako zelo obožuje peko slaščic, da jih peče za vso družino, se je v sredinem intervjuju pogovarjala Enisa Brizani.

Nemcistka in rusistka tik pred diplomo na ljubljanski filozofski fakulteti poleg jezikov, iz katerih bo kmalu diplomirala, govori še slovensko, romsko, angleško, hrvaško in špansko. Odraščanje v večjezičnem okolju je, kot pravi, izostrilo njen posluh za druge jezike, tudi v fonetičnem smislu. Njen prvi jezik je slovenščina, že od malih nog se je sočasno učila romščine in nemščine.

»Če bi lahko, bi zraven študirala še pet jezikov, dobro in suvereno se počutim tudi, ko govorim v kakem drugem tujem jeziku. S poznavanjem jezika spoznaš tudi kulturo naroda. Sozvočje jezika in kulture te vsaj za tisti trenutek premakne nekam drugam,  mogoče tudi v drugo življenje,« pokomentira češki pregovor, da tisti, ki govori več jezikov, živi več življenj.

Tino Friedreich ne zaznamujejo le različni jeziki, temveč tudi različne kulture. Najbolj jo je oblikovalo odraščanje znotraj romske skupnosti, največ pa ji pomenita prav ta povezanost in pozornost, ki je je deležna.

»Sem zavedna in ponosna Slovenka, dejansko smo mi vsi Slovenci, ampak vseeno me je romska skupnost najbolj zaznamovala. Pri nas je znotraj družine in celotnega sorodstva neka posebna povezanost, ki ima ogromno prednosti, včasih seveda tudi kako pomanjkljivost. Ne bi si mogla predstavljati, da bi živela več kot tri ure vožnje stran od svojih staršev, ali pa da jih ne bi mogla vsak dan poklicati. Ne samo njih, ampak tudi precejšen del svojega sorodstva.«

Tina Friedreich vas ne bo povabila na rojstni dan, ker ve, da boste tisti dan vsi prišli. Poseben problem se pojavi ob težavah, pa ne, ker ne bi imela koga poklicati, temveč koga poklicati, da drugi ne bodo užaljeni. Njena idealna zaposlitev je povezana strastjo do tujih jezikov in delom z ljudmi. Če ji idealne zaposlitve ne bo uspelo najti, bo izpilila svojo strast do slaščičarstva. Peko slaščic tako obožuje, da jih peče za vso družino.

Predsednico Romskega akademskega kluba odlikuje tudi izjemen čut za sočloveka in tudi zato je tako dejavna na področju izobraževanja romskih otrok. Sinergija med  izobraževanjem,  integracijo in na drugi strani med ohranjanjem običajev, navad in s tem kulture je po njenem mogoča.

»Večina naših članov je izobraženih in ohranja kulturno identiteto, vse skozi romski jezik, ki ga govorimo. Včasih nam kdo od starejših pravi, da se izobražujemo, ker želimo postati Neromi, da se izobražujemo, da bomo njim podobni.«

V njeni družini je izobraževanje vrednota. Ni pa tako v vsaki romski družini. Tako na Dolenjskem kot v Prekmurju so, kar zadeva to področje, velike razlike. Na Dolenjskem je težko, ker otroci živijo v slabih bivalnih razmerah, brez vode in elektrike. Tudi v Prekmurju še vedno najdemo taka naselja. Romi po njenem mnenju ravno zato v izobraževanju ne prepoznajo prednosti in priložnosti.

»V družini, kjer ni nekega zdravega jedra, kjer noben od staršev ne hodi v službo, ni obiskoval šole in mu izobrazba ne pomeni nič, je težko motivirati otroke. Po drugi strani imamo izobražene Rome, ki službe kljub izobrazbi niso dobili samo zato, ker so Romi. Veliko je ovir na poti integracije romskih otrok. Najprej sta to jezik in njihov socialno-ekonomski status, nato to, da izobraževanje ni vrednota, da starši odpadejo kot motivatorji in na koncu tudi to, da za romske otroke še vedno veljajo drugačni, nižji standardi znanja.«

V okviru projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živi romska skupnost je skupaj z ostalimi člani romskega akademskega kluba pomagala mladim v romskih naseljih pri učenju. Rezultat projekta je bilo 9 srednješolcev.

»Tiste počitnice, ko se je projekt končal, sta ostala samo dva. Te dobre prakse bo treba sistematizirati.Vedno dobimo en in isti odgovor. Da so težava sredstva. Vse je dobro, vse je super, dokler to financira nekdo drug. Ko je treba dati denar iz lastnega proračuna, se zatakne. Težava je, ker ti projekti nimajo kontinuitete.«

Kot predsednica romskega akademskega kluba je vključena tudi v pripravo izobraževalnih načrtov na ministrstvu za šolstvo, ki zadevajo romske otroke. Vrtci in inkubatorji v romskih naseljih so njenem mnenju nujno potrebni in ne razmišlja o njih kot o še enem delu segregacije skupnosti.

»Mnenja o tem so deljena. Imamo vrtec, ki je danes multikulturen. Vrtec na Pušči se je izkazal za izjemno dober primer že zato, ker imamo otroka, ki je hodil v ta vrtec in je danes v tem istem vrtcu vzgojitelj. Pa tudi zato, ker ta vrtec obiskujejo tudi otroci, ki niso Romi. Romski vrtci v romskih naseljih – po moje da, vsaj prvi dve leti. Pozneje je treba otroke vpeti v redni vrtec, da se na prvi razred pripravijo v smislu pridobivanja novih prijateljev. Ti ljudje se bodo srečevali s temi otroki, poznali se bodo že iz vrtca in posledično bomo imeli pozneje v družbi manj stereotipov in predsodkov.«

 

 

 


Tina Friedreich: »Tisti, ki govorijo več jezikov, živijo več življenj«

08.04.2015

Nemcistka in rusistka tik pred diplomo na ljubljanski filozofski fakulteti poleg jezikov iz katerih bo kmalu diplomirala, govori še slovensko, romsko, angleško, hrvaško in špansko. »Tisti, ki govorijo več jezikov, živijo več življenj«, pravi češki pregovor. Ali tudi ona živi več življenj, smo med drugim vprašali Tino Friedreich, predsednico Romskega akademskega kluba, ki jo odlikuje izjemen čut do sočloveka in je tudi zato tako aktivna na področju izobraževanja romskih otrok. Njeno sanjsko delo je povezano s strastjo do tujih jezikov in z delom z ljudmi. S Tino Friedreich, ki tako zelo obožuje peko slaščic, da jih peče za vso družino, se je v sredinem intervjuju pogovarjala Enisa Brizani.

Nemcistka in rusistka tik pred diplomo na ljubljanski filozofski fakulteti poleg jezikov, iz katerih bo kmalu diplomirala, govori še slovensko, romsko, angleško, hrvaško in špansko. Odraščanje v večjezičnem okolju je, kot pravi, izostrilo njen posluh za druge jezike, tudi v fonetičnem smislu. Njen prvi jezik je slovenščina, že od malih nog se je sočasno učila romščine in nemščine.

»Če bi lahko, bi zraven študirala še pet jezikov, dobro in suvereno se počutim tudi, ko govorim v kakem drugem tujem jeziku. S poznavanjem jezika spoznaš tudi kulturo naroda. Sozvočje jezika in kulture te vsaj za tisti trenutek premakne nekam drugam,  mogoče tudi v drugo življenje,« pokomentira češki pregovor, da tisti, ki govori več jezikov, živi več življenj.

Tino Friedreich ne zaznamujejo le različni jeziki, temveč tudi različne kulture. Najbolj jo je oblikovalo odraščanje znotraj romske skupnosti, največ pa ji pomenita prav ta povezanost in pozornost, ki je je deležna.

»Sem zavedna in ponosna Slovenka, dejansko smo mi vsi Slovenci, ampak vseeno me je romska skupnost najbolj zaznamovala. Pri nas je znotraj družine in celotnega sorodstva neka posebna povezanost, ki ima ogromno prednosti, včasih seveda tudi kako pomanjkljivost. Ne bi si mogla predstavljati, da bi živela več kot tri ure vožnje stran od svojih staršev, ali pa da jih ne bi mogla vsak dan poklicati. Ne samo njih, ampak tudi precejšen del svojega sorodstva.«

Tina Friedreich vas ne bo povabila na rojstni dan, ker ve, da boste tisti dan vsi prišli. Poseben problem se pojavi ob težavah, pa ne, ker ne bi imela koga poklicati, temveč koga poklicati, da drugi ne bodo užaljeni. Njena idealna zaposlitev je povezana strastjo do tujih jezikov in delom z ljudmi. Če ji idealne zaposlitve ne bo uspelo najti, bo izpilila svojo strast do slaščičarstva. Peko slaščic tako obožuje, da jih peče za vso družino.

Predsednico Romskega akademskega kluba odlikuje tudi izjemen čut za sočloveka in tudi zato je tako dejavna na področju izobraževanja romskih otrok. Sinergija med  izobraževanjem,  integracijo in na drugi strani med ohranjanjem običajev, navad in s tem kulture je po njenem mogoča.

»Večina naših članov je izobraženih in ohranja kulturno identiteto, vse skozi romski jezik, ki ga govorimo. Včasih nam kdo od starejših pravi, da se izobražujemo, ker želimo postati Neromi, da se izobražujemo, da bomo njim podobni.«

V njeni družini je izobraževanje vrednota. Ni pa tako v vsaki romski družini. Tako na Dolenjskem kot v Prekmurju so, kar zadeva to področje, velike razlike. Na Dolenjskem je težko, ker otroci živijo v slabih bivalnih razmerah, brez vode in elektrike. Tudi v Prekmurju še vedno najdemo taka naselja. Romi po njenem mnenju ravno zato v izobraževanju ne prepoznajo prednosti in priložnosti.

»V družini, kjer ni nekega zdravega jedra, kjer noben od staršev ne hodi v službo, ni obiskoval šole in mu izobrazba ne pomeni nič, je težko motivirati otroke. Po drugi strani imamo izobražene Rome, ki službe kljub izobrazbi niso dobili samo zato, ker so Romi. Veliko je ovir na poti integracije romskih otrok. Najprej sta to jezik in njihov socialno-ekonomski status, nato to, da izobraževanje ni vrednota, da starši odpadejo kot motivatorji in na koncu tudi to, da za romske otroke še vedno veljajo drugačni, nižji standardi znanja.«

V okviru projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živi romska skupnost je skupaj z ostalimi člani romskega akademskega kluba pomagala mladim v romskih naseljih pri učenju. Rezultat projekta je bilo 9 srednješolcev.

»Tiste počitnice, ko se je projekt končal, sta ostala samo dva. Te dobre prakse bo treba sistematizirati.Vedno dobimo en in isti odgovor. Da so težava sredstva. Vse je dobro, vse je super, dokler to financira nekdo drug. Ko je treba dati denar iz lastnega proračuna, se zatakne. Težava je, ker ti projekti nimajo kontinuitete.«

Kot predsednica romskega akademskega kluba je vključena tudi v pripravo izobraževalnih načrtov na ministrstvu za šolstvo, ki zadevajo romske otroke. Vrtci in inkubatorji v romskih naseljih so njenem mnenju nujno potrebni in ne razmišlja o njih kot o še enem delu segregacije skupnosti.

»Mnenja o tem so deljena. Imamo vrtec, ki je danes multikulturen. Vrtec na Pušči se je izkazal za izjemno dober primer že zato, ker imamo otroka, ki je hodil v ta vrtec in je danes v tem istem vrtcu vzgojitelj. Pa tudi zato, ker ta vrtec obiskujejo tudi otroci, ki niso Romi. Romski vrtci v romskih naseljih – po moje da, vsaj prvi dve leti. Pozneje je treba otroke vpeti v redni vrtec, da se na prvi razred pripravijo v smislu pridobivanja novih prijateljev. Ti ljudje se bodo srečevali s temi otroki, poznali se bodo že iz vrtca in posledično bomo imeli pozneje v družbi manj stereotipov in predsodkov.«

 

 

 


17.04.2024

Nataša Kramberger: Kako je možno, da v tako majhni državi obstaja tako velik prepad med urbano in ruralno kulturo?!

Nagrajena pisateljica, kolumnistka in eko-kmetovalka nalije čistega vina meščanom, ki nočejo razumeti kmetov, in kmetom, ki nočejo razumeti meščanov


10.04.2024

Katarina Štrukelj: Solidarnost pri Slovencih obstaja

Migracijski tokovi se spreminjajo. Sirski, pozneje pa še ukrajinski val sta konkretno vplivala na dogajanje v mednarodnem okolju. To je od blizu spoznala tudi Katarina Štrukelj, ki dobro pozna področje migracij, še posebno mednarodne zaščite, sprejema, oskrbe in uresničevanja pravic prosilcev za mednarodno zaščito ter integracije oseb v določeno okolje. Opravljala je številne vodstvene funkcije v okviru ministrstva za notranje zadeve, tudi vlogo vodje azilnega doma. Od leta 2019 pa je direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov in njen trenutno največji izziv ostaja iskanje lokacij za vzpostavitev začasnih azilnih domov. Kako solidarni so Slovenci do tistih, ki bežijo od doma v neznano? Katere izmed tisočerih zgodb, ki jih je spoznala v vseh letih delovanja, so jo najbolj ganile?


03.04.2024

Vesna Rijavec: "Tudi vsak med nami mora prispevati k temu, da bo pravna država delovala."

V tokratni oddaji gostimo pravnico, univerzitetno profesorico, dvojno častno doktorico Vesno Rijavec. Sicer predavateljica in prodekanica za mednarodno dejavnost mariborske Pravne fakultete je za lanskim častnim doktoratom Univerze v Gradcu ob koncu letošnjega januarja prejela še častni doktorat Univerze v Uppsali na Švedskem. Gre za univerzo, ki je bila ustanovljena leta 1477, sodi med najstarejše in se uvršča med 100 najboljših univerz na svetu. Pri častnem doktoratu gre za znamenje univerzitetne časti, ki se podeljuje po temeljitem premisleku. Zapis obrazložitve je v bistvu poklon prejemničinemu obsežnemu delu na področju civilnega procesnega ter mednarodnega zasebnega in procesnega prava pa tudi vodenju več evropskih primerjalnih raziskovalnih projektov. S prof. dr. Vesno Rijavec, častno doktorico univerz v Gradcu in v Uppsali - ki ji je bila pravna veda praktično položena v zibko - se je pogovarjal Stane Kocutar. Foto: prof. dr. Vesna Rijavec med predavanjem na Univerzi v Uppsali – pred podelitvijo častnega doktorata, osebni arhiv


27.03.2024

Sonja Gole: Na spremenjene zahteve okolja smo pripravljeni, saj imamo odlične sodelavce z znanjem, inovativnostjo in zavzetostjo

Dolgoletna generalna direktorica družbe Adria Mobil Sonja Gole se je s prvim marcem upokojila in vodenje enega vodilnih evropskih proizvajalcev počitniških vozil prepustila nasledniku. Ko je pred 28imi leti prevzela vodenje podjetja, je bilo to v slabem finančnem stanju, blagovna znamka Adria je izgubljala vrednost, a so se s sodelavci lotili razvoja novih produktov s poudarkom na kakovosti, inovativnosti in s tem dviga imidža blagovne znamke. Podjetje je zapustila finančno stabilno, z rekordno prodajo in ekipo, ki naj bi podjetju zagotavljalo dodatno rast. S Sonjo Gole se je v sredinem Intervjuju na Prvem pogovarjal Jože Žura. Foto: Leon Vidic


20.03.2024

Mateja Čalušić: Dokazati moramo, zakaj je obdavčevanje plačil za težje pogoje obdelave neupravičeno

Na čelo kmetijskega ministrstva je v najbolj dramatičnem obdobju evropskega kmetijstva, ko evropska mesta hromijo množični protesti kmetov in ko tudi slovenski kmetje zahtevajo rešitev številnih nakopičenih problemov, iz poslanskih vrst stopila Mateja Čalušić. Kako razmeroma neizkušena političarka obvladuje napete situacije in kako je umirila nezadovoljne kmete, da so odpovedali za včeraj napovedani veliki protest v Ljubljani? Obljube so bile dane ‒ ali ima ministrica moč, da jih bo tudi uresničila? Bo v kolesju zelene transformacije kmetijstva žrtvovala male hribovske kmetije in ali bo pospešila proizvodnjo v rastlinjakih? Z ministrico za kmetijstvo se bo o aktualnih vprašanjih pogovarjala Jernejka Drolec..


13.03.2024

Branko Franc Selak: Kamorkoli grem, vedno najprej pogledam kamen

Branko Franc Selak, dolgoletni direktor Marmorja Hotavlje, je letošnji prejemnik priznanja za življenjsko delo, ki mu ga je podelilo Združenje Manager. S podjetjem, ki je danes v svetovnem vrhu opremljanja prestižnih jaht, je povezan petinpetdeset let. Za zaposlene in podjetje, ki ga zdaj vodita sinova, so največji izziv zahtevna naročila. Ta so povezana z novimi znanji, s sodobno tehnologijo, z rastjo in nenehnim razvojem. Branko Franc Selak je prepričan, da je prav to jamstvo za uspeh kakovostnih kamnarskih izdelkov, pomembnih za prisotnost na novih trgih ter stabilno poslovanje Marmorja Hotavlje s 158 zaposlenimi.


06.03.2024

Maja Bednaš: "Pri napovedih gospodarskih gibanj smo uspešni, nismo pristranski."

Gostja današnjega intervjuja je direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš. Gre za strokovno neodvisno ustanovo, čeprav sodi pod vlado. Ukvarja se z analizo gospodarskih gibanj. Najbolj so prepoznavni po Pomladanski in Jesenski napovedi. Na podlagi preteklih gibanja napovedo kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Zelo odmevno je tudi poročilo o produktivnosti, pa o razvoju, pa potem še vrsta mesečnih analiz na primer Ekonomsko ogledalo, v zadnjem času pa tudi kratki tedenski odmevi na izbrane kazalce, grafi tedna. Zametki Urada so še v prejšnji državi, takrat je bil zavod za družbeno planiranje, v samostojni državi se je preoblikoval v zavod za makroekonomske analize in razvoj, od leta 94, torej 30 let, pa deluje kot Urad. In omenjeni urad zdaj že peto leto vodi direktorica Maja Bednaš.


28.02.2024

Gorazd Pfeifer: Energetika se ne načrtuje za mandat ene vlade

V oddaji Intervju smo tokrat gostili predsednika uprave Nuklearne elektrarne Krško Gorazda Pfeiferja. Iz operaterja jedrskega reaktorja in vodje proizvodnje se je povzpel do direktorja najpomembnejšega elektroenergetskega objekta v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji, energetski stabilnosti države, vlogi krške nuklearke pri prehodu v brezogljično družbo, proizvodnji vodika v nuklearkah in tudi o reaktorjih četrte generacije, ki bodo omogočali bistveno višjo proizvodnjo električne energije in hkrati zagotavljali večjo varnost. Spoznajte Gorazda Pfeiferja, izjemnega jedrskega strokovnjaka, ki je znanja in izkušnje nabiral tudi v Združenih državah Amerike in ki ga odlikuje visoka stopnja integritete in varnostne kulture.


21.02.2024

Doc. dr. Tanja Bagar: "O konoplji vedo pacienti več kot zdravniki."

Doc. dr. Tanja Bagar je direktorica in soustanoviteljica inštituta Icanna. Diplomirala je iz mikrobiologije in pozneje še doktorirala iz biomedicine, smer molekularna biologija in biokemija. Kot mlada raziskovalka je delala na Kemijskem inštitutu na oddelku za biotehnologijo ter leta 2010 prejela Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Ima bogate raziskovalne izkušnje, ki jih je pridobila v laboratorijih na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, v Bolnišnici Topolšica, na Inštitutu za mikrobiologijo in genetiko na univerzi Georg-August v Göttingenu v Nemčiji ter na Inštitutu za celično biologijo Univerze v Edinburgu. Danes predava na Alma Mater Evropea, ukvarja pa se tudi z ekoremediacijami. Je avtorica knjige Konoplja v medicini. Doc. Dr. Tanjo Bagar je pred mikrofon povabila Cirila Štuber. Fotografija: osebni arhiv


14.02.2024

Tim Prezelj, raziskovalec spolne vzgoje v šoli: To ni predmet kot matematika, ampak mehka veščina

V slovenskih šolah od leta 1985 nimamo samostojnega predmeta spolna vzgoja, te vsebine se poučuje medpredmetno, vendar ne celovito in ne povsod - veliko je namreč odvisno od pripravljenosti posameznih učiteljic in učiteljev. Mladi zato večino informacij o spolnosti, intimi, odnosih in čustvih iščejo na spletu, kjer pa prepogosto naletijo predvsem na laži, mite, stereotipe, predsodke, sovraštvo, nasilje in pornografijo. Kakšna bi morala biti celovita in sistematična spolna vzgoja? O tem v tokratni oddaji Intervju. Raziskovalec Tim Prezelj je opravil raziskavo o spolni vzgoji v slovenskih osnovnih šolah. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.


07.02.2024

Ana Duša, režiserka predstave Umetnost vojne/umetnost miru

V Mladinskem gledališču v Ljubljani pripravljajo poseben program za vključevanje mladih v gledališče in – širše povedano – javni diskurz na splošno. Program so poimenovali Mlado mladinsko. Druga predstava, ki so jo ustvarili mladi skupaj z avtorsko ekipo in člani ansambla mladinskega gledališča, ima naslov Umetnost vojne/umetnost miru. Zakaj je pomembno, da mladi razmišljajo o vojni, čeprav se jih ni dotaknila in, upamo, je tudi ne bodo doživeli? Ali lahko brskanje po dramatičnih izkušnjah vojne kaj spremeni? Kakšna je izkušnja z delom z mladimi? O vsem tem z režiserko Ano Duša.


31.01.2024

Simon Ošlak Gerasimov o slovenskih sledeh v Gradcu

Novinar, profesor slovenščine in ruščine ter književnik Simon Ošlak Gerasimov je dejaven na številnih področjih. Za slovenski program ORF spremlja dogajanje na avstrijskem Štajerskem, tja ga je pripeljala študijska izbira. Po opravljeni dvojezični ljudski šoli v Celovcu in slovenski gimnaziji se je namreč odločil, da bo izobraževanje nadaljeval v Gradcu. To je bila, kot pravi, logična pot. Ker ga navdušuje zgodovina, ni presenečenje, da se je glavnega mesta avstrijske Štajerske lotil raziskovalno.


24.01.2024

Matevž Podjed, direktor Notranjskega parka: Ekosistem Cerkniškega jezera je na veliki preizkušnji

Notranjski regijski park je leta 2002 ustanovila Občina Cerknica z namenom ohranitve, varstva in raziskovanja naravnih ter kulturnih vrednot, izjemnih geomorfoloških, geoloških in hidroloških lastnosti, zaščite naravnih ekosistemov ter lastnosti neživega sveta, arheološke in etnološke dediščine. Osrednje območje parka je presihajoče Cerkniško jezero. Javni zavod Notranjski regijski park pa je v zadnjih devetih letih za svoje projekte pridobil 12 milijonov evropskih sredstev. Gre za projekta LIFE STRŽEN in KRAS REVITA. Projekta sta se osredinjala na varstvo narave, razvoj infrastrukture in spodbujanje lokalnega gospodarstva. V oddaji Intervju po deseti na Prvem smo gostili direktorja Notranjskega parka Matevža Podjeda, ki nam je predstavili pot, ki so jo prehodili, in vizijo parka v prihodnje.


17.01.2024

Prof. dr. Bojko Bučar: Nisem pričakoval te stopnje nasilja

Bližnji vzhod je najstarejše krizno žarišče na svetu. Poglavitni problem je vprašanje palestinskega ljudstva, ki je z ustanovitvijo Izraela izgubilo svoje ozemlje. Je vojna v Gazi prelomna točka, na kateri bo treba najti trajno rešitev? Naš gost bo zaslužni profesor doktor Bojko Bučar, visokošolski učitelj s fakultete za družbene vede. Generacije študentov so pri njem znanje o mednarodnih odnosih črpale prav na primeru Bližnjega vzhoda. O tem, kaj je pravica do samoodločbe? Kaj je razmerje sil, kakšna vloga Združenih narodov in kakšna Meddržavnega sodišča v Haagu. Nas je silovitost vojne v Gazi presenetila? Ali imamo v Sloveniji dovolj izobraženih ljudi, ki spremljajo mednarodna dogajanja, ali pa smo se v javnosti prepustili posnemanju tujih vzorcev? Na ta in druga vprašanja bomo skušali odgovoriti v Intervjuju s profesorjem doktorjem Bojkom Bučarjem.


10.01.2024

Nina Radin, samostojna babica

Šestega decembra je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine pri mednarodni organizaciji UNESCO potrdil vpis babištva na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Babištvo so spoznali kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu, naravnih in kulturnih dejavnikih, ki sooblikujejo potek nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja pri materi in novorojenčku. Gostja prvega letošnjega intervjuja na Prvem je Nina Radin, samostojna babica, ki že devet let pomaga pri porodih na domu in za porodnice skrbi tudi v predporodnem in poporodnem obdobju. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.


03.01.2024

Izbor intervjujev iz leta 2023 - 2. del

Prvo sredo v letu 2024 smo namenili drugemu delu izbora najodmevnejših intervjujev preteklega leta. Kar 46 sogovornikov se je zvrstilo lani in med njimi smo izbrali 14 najodmevnejših. Odlomke prvih sedmih ste slišali prejšnjo sredo, danes pa bomo predvajali še preostale. Poslušali boste lahko odlomke iz pogovorov z dr. Urošem Ahčanom, patrom Karlom Gržanom, arheologom dr. Markom Meletom, psihiatrom dr. Robertom Oraveczom, šansonjerko Vito Mavrič, predsednico Zveze slovenske podeželske mladine Anjo Mager ter hidrologom Rokom Fazarincem.


27.12.2023

Izbor intervjujev iz leta 2023, 1. del

V terminu sredinega intervjuja ste v tem letu lahko prisluhnili 46 gostom, za vas pa smo ob koncu leta izbrali 14 odlomkov iz najbolj odmevnih intervjujev leta 2023. V prvem delu bomo slišali razmišljanja infektologa in pisatelja Davida Zupančiča, avtomobilskega oblikovalca Georga Gedla, pa tudi Andreja Gradišnika, do zdaj najstarejšega Slovenca, ki je priplezal na sam vrh sveta. Z nami so bili tudi nekdanji poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Franci Petek, vrhunska strokovnjakinja za področje umetne inteligence dr. Marinka Žitnik, profesorica defektologije Mateja Korošec ter predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Izbor je pripravil Marko Rozman.


20.12.2023

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle: Ključno sporočilo današnje napovedi je zmerni optimizem

V oddaji Intervju tokrat gostimo guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta. Prvi mož naše centralne banke skupaj z ostalimi guvernerji v Frankfurtu odloča o ključnih monetarnih ukrepih, ki krojijo življenja Evropejcev, med drugim tudi o višini obrestnih mer, ki vplivajo na naše zadolževanje. V Ljubljani pa skupaj z ekipo nadzoruje poslovanje slovenskih bank ter bdi nad finančno stabilnostjo v državi. V pogovoru tik pred koncem leta nam bo med drugim razkril za koliko se bo gospodarska aktivnost prihodnje leto okrepila, zakaj je slovenska inflacija precej višja od evrske, na račun česa slovenske banke letos kujejo rekordne dobičke in ali se bo čez leto dni potegoval za nov šestletni mandat.


13.12.2023

Dušan Škodič, avtor knjige Triglav je naš

Dušan Škodič je začel hoditi v gore s starši, kot srednješolec pa je opravil tečaj za mladinske planinske vodnike v letnih in zimskih razmerah. Opravljen ima tudi izpit za markacista in gorskega stražarja, kot inštruktor je sodeloval na tečajih za mladinske vodnike in nekaj let se je ukvarjal z alpinizmom. Pisati je začel v srednji šoli. V Planinskem vestniku objavlja od leta 1994, član uredniškega odbora je od leta 2009. Je tudi avtor več knjig, povezanih s planinsko tematiko. V zadnjih letih je raziskoval arhiv kranjske sekcije nemško-avstrijskega planinskega društva, v katerem je odkril slovenski javnosti neznano gradivo, pomembno za preučevanje zgodovine našega planinstva in alpinizma v navezavi z osvajanjem Triglava in drugih slovenskih gora. Ta odkritja je uvrstil v nedavno izdani knjigi Triglav je naš. Dušan Škodič bo svoja odkritja delil z nami v oddaji Intervju na Prvem.


06.12.2023

Radomir Putnik: Nafto bo kmalu zamenjal tekoči vodik

Dubaj je te dni zbirališče svetovnih voditeljev, ki na podnebni konferenci razpravljajo o prihodnosti planeta, Riad pa bo čez šest let gostil svetovno razstavo Expo. Arabske države kar tekmujejo v privabljanju svetovne javnosti na mnogih področjih. Savdska Arabija, ki je tudi največja svetovna izvoznica nafte, počasi prihaja na piedestal Arabskega polotoka. To je pri svojem delovanju opažal Radomir Putnik, in sicer pri izdelavi ventilov v naftni, petrokemični in nuklearni industriji. Danes projektira in postavlja sončne elektrarne ter polnilnice za električna vozila. Vidi se tudi v vlogi povezovalca med slovenskimi podjetji in trgom Savdske Arabije. Z navdušenjem govori o viziji 2030, projektih NEOM in priložnostih v tem delu sveta. S čim in zakaj ga je kot podjetnika zasvojila Savdska Arabija? In ali je ta arabska država, ki ji pripisujejo številne kršitve človekovih pravic, priložnost za slovenska podjetja? O tem v sredinem Intervjuju.


Stran 1 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov