Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Maja Ahac

18.11.2015

Mednarodna organizacija Adra deluje v 130 državah sveta in skuša na devetih ključnih področijih pomagati milijonom ljudi. Njena slovenska izpostava, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, deluje od leta 2000, prostovoljci te ga društva pa so še posebej aktivni ob zadnjih dogodkih povezanih z migrant in begunci v Sloveniji. Kako ADRA in njeni prostovoljci delujejo, kako pomagajo ljudem v Sloveniji, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako vidijo begunsko krizo boste izvedeli v sredinem Intervjuju. Z gostjo, predsednico Humanitarnega društva Adra Slovenija Majo Ahac, se bo po deseti uri pogovarjal Robert Bogataj.

Mednarodna organizacija Adra deluje v 130 državah sveta in skuša na devetih ključnih področjih pomagati milijonom ljudi. Njena slovenska izpostava, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, deluje od leta 2000, prostovoljci te ga društva pa so še posebej aktivni ob zadnjih dogodkih povezanih z migrant in begunci v Sloveniji. Kako ADRA in njeni prostovoljci delujejo, kako pomagajo ljudem v Sloveniji, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako vidijo begunsko krizo v sredinem Intervjuju s predsednico Humanitarnega društva Adra Slovenija Maja Ahac.

V zadnjem času se je pokazala velika potreba po organiziranem prostovoljstvu, še posebej v teh zadnjih mesecih, ko je velik priliv ljudi iz tujine in si ne moremo privoščiti amaterskega pristopa, kajti posledice so lahko tragične, lahko pride tudi do smrti ljudi. Brez povezovanja v prihodnosti ne bo šlo. Tudi medsektorskega povezovanja, ni dovolj, da se povezujemo le organizacije med seboj.

Ko delamo razvojne projekte v tujini se vedno povezujemo z lokalnimi organizacijami in so lokalne organizacije tiste, ki izvajajo, oziroma opravljajo delo na terenu. Mi samo sodelujemo. Pomembno je spoštovati lokalno znanje, spoštovati lokalne ljudi. In seveda črpati tudi njihovo znanje in ga potem uporabiti v praksi v vsakdanjem življenju. 

Trenutno lahko pri delu z begunci sodelujejo le polnoletni državljani. Starostna sestava, ne le pri beguncih, tudi pri drugih projektih, je zelo raznolika. Imamo tako mlade prostovoljce pa vse tja do 70 in več let. Natančnega števila prostovoljcev pri Adri nimamo, ker se iz dneva v dan spreminja. Dejstvo pa je, da imamo več prostovoljcev kot razpoložljivih prostovoljnih del.

Prava pomoč, če želimo dejansko delati na razvoju določene družbe, če želimo imeti pozitivne družbene spremmebe, če želimo nekaj spremeniti v sami družbi ni dovolj amaterski pristop. Potrebno je vlagati v pridobivanje znanja in potem to znanje uporabiti v praksi. Predvsem pa je treba delati na tem, da se vključi čim večji in širši krog ljudi in organizacij, da ta razpršenost v praksi obrodi določene sadove.

Pri razvojnih projektih gre za vlaganje v razvoj, v razvoj družbe same in gre za dolgoročni proces. Pri humanitarnih pa se ne ukvarjamo s političnimi zadevami, s političnimi vprašanji ampak dejansko pomagamo, ko nastane kritična situacija.

Prva stvar brez katere ne gremo nikamor je analiza potreb, lokalna dostopnost dobrin in znanja. Brez tega ne začnemo projektov. In gradimo od tam naprej.

Preden sem prvič šla v Burundi so me dodobra poučili kakšne so njihove navade – in njihova navada je, da ženske nosijo krila do tal. Meni je bilo grozno, ker smo tu večinoma navajene hoditi v hlačah, ampak sem se zavedala, da je moj vpliv večji od kateregakoli drugega vpliva v njihovem okolju, zato sem svojo obleko in način obnašanja prilagodila njihovi lokalni kulturi.

Dokler nisem začela delati na vodilnem položaju v določeni organizaciji, tudi v Sloveniji, se nisem zavedala te težave. Torej ženska na vodilnem položaju – ja, je težava. Že v sami Evropi, že v Sloveniji je to težava!

Delo humanitarnih delavcev je lahko zelo nevarno in je lahko tudi velik biznis. Potem je ugrabitev humanitarnega delavca tudi biznis.

Ne vem, če cenimo to, da imamo v Sloveniji Policijo, da imamo urejene socialne zadeve, šole, univerze, da imamo zdravstvene domove in bolnišnice. To so tako veliki privilegiji.

Pomembno ni število ljudi, prostovoljcev. Ampak ta srčnost in predanost prostovoljcev Adre, ki so predani skrbi za ljudi, ki se zavedajo, da je človeško življenje neprecenljivo.

V trenutni situaciji v Sloveniji, s trenutnim številom beguncev ki prihajajo, pravim, da imamo vojno stanje. In brez strogega načina organiziranja dela, delo ne bi potekalo brez nekih žrtev.

Mislim, da je pomoč za nekater postala tudi malo moderna. V humanitarnem delu ves čas poznamo tudi takoimenovane humanitarne turiste. Hodijo od ene do druge katastrofe in imajo občutek, da so rešili pol sveta ker so bili tam. Prav tako je tudi zdaj v tej humanitarni krizi. Imamo ljudi, ki pridejo na teren in ne upoštevajo varnostnega vidika. In delajo gnečo na terenu.

Naš poklic sodi med poklice, ki so opredeljeni kot zelo stresni. Predvsem govorimo o psihičnih obremenitvah. Veliko ljudi se psihično zlomi in potrebujejo pomoč.

Ko bom postala tako indifirentna do teh zadev, ko se me človerške usode ne bodo več dotaknile, takrat se bom umaknila.

V določenih trenutkih ne popustim. Ne pogajam se o določenih zadevah. Človeka je treba postaviti na prvo mesto. Predvsem možnost, da preživi in da se razvija.

Mi, ki delamo v razvojnem in humanitarnem delu, smo malo drugačni, malo bolj navdušeni od povprečnih ljudi. Na nek način si želimo spremniti svet. Zavedanje, da lahko malo naredimo ni opravičilo, da nič ne naredimo.

Mi kot ljudje imamo zelo veliko moč. Ne vem, če se zavedamo, da smo mi tisti, ki volimo politike. In da politiki morajo na nek način upoštevati glas ljudstva. In če mi pritisnemo in zahtevamo določene spremembe, se bodo te spremembe zagotovo zgodile. Če bomo tiho teh sprememb ne bo. Potrebno je, da smo glasni. In da pri tem vztrajamo!

 


Maja Ahac

18.11.2015

Mednarodna organizacija Adra deluje v 130 državah sveta in skuša na devetih ključnih področijih pomagati milijonom ljudi. Njena slovenska izpostava, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, deluje od leta 2000, prostovoljci te ga društva pa so še posebej aktivni ob zadnjih dogodkih povezanih z migrant in begunci v Sloveniji. Kako ADRA in njeni prostovoljci delujejo, kako pomagajo ljudem v Sloveniji, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako vidijo begunsko krizo boste izvedeli v sredinem Intervjuju. Z gostjo, predsednico Humanitarnega društva Adra Slovenija Majo Ahac, se bo po deseti uri pogovarjal Robert Bogataj.

Mednarodna organizacija Adra deluje v 130 državah sveta in skuša na devetih ključnih področjih pomagati milijonom ljudi. Njena slovenska izpostava, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, deluje od leta 2000, prostovoljci te ga društva pa so še posebej aktivni ob zadnjih dogodkih povezanih z migrant in begunci v Sloveniji. Kako ADRA in njeni prostovoljci delujejo, kako pomagajo ljudem v Sloveniji, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako vidijo begunsko krizo v sredinem Intervjuju s predsednico Humanitarnega društva Adra Slovenija Maja Ahac.

V zadnjem času se je pokazala velika potreba po organiziranem prostovoljstvu, še posebej v teh zadnjih mesecih, ko je velik priliv ljudi iz tujine in si ne moremo privoščiti amaterskega pristopa, kajti posledice so lahko tragične, lahko pride tudi do smrti ljudi. Brez povezovanja v prihodnosti ne bo šlo. Tudi medsektorskega povezovanja, ni dovolj, da se povezujemo le organizacije med seboj.

Ko delamo razvojne projekte v tujini se vedno povezujemo z lokalnimi organizacijami in so lokalne organizacije tiste, ki izvajajo, oziroma opravljajo delo na terenu. Mi samo sodelujemo. Pomembno je spoštovati lokalno znanje, spoštovati lokalne ljudi. In seveda črpati tudi njihovo znanje in ga potem uporabiti v praksi v vsakdanjem življenju. 

Trenutno lahko pri delu z begunci sodelujejo le polnoletni državljani. Starostna sestava, ne le pri beguncih, tudi pri drugih projektih, je zelo raznolika. Imamo tako mlade prostovoljce pa vse tja do 70 in več let. Natančnega števila prostovoljcev pri Adri nimamo, ker se iz dneva v dan spreminja. Dejstvo pa je, da imamo več prostovoljcev kot razpoložljivih prostovoljnih del.

Prava pomoč, če želimo dejansko delati na razvoju določene družbe, če želimo imeti pozitivne družbene spremmebe, če želimo nekaj spremeniti v sami družbi ni dovolj amaterski pristop. Potrebno je vlagati v pridobivanje znanja in potem to znanje uporabiti v praksi. Predvsem pa je treba delati na tem, da se vključi čim večji in širši krog ljudi in organizacij, da ta razpršenost v praksi obrodi določene sadove.

Pri razvojnih projektih gre za vlaganje v razvoj, v razvoj družbe same in gre za dolgoročni proces. Pri humanitarnih pa se ne ukvarjamo s političnimi zadevami, s političnimi vprašanji ampak dejansko pomagamo, ko nastane kritična situacija.

Prva stvar brez katere ne gremo nikamor je analiza potreb, lokalna dostopnost dobrin in znanja. Brez tega ne začnemo projektov. In gradimo od tam naprej.

Preden sem prvič šla v Burundi so me dodobra poučili kakšne so njihove navade – in njihova navada je, da ženske nosijo krila do tal. Meni je bilo grozno, ker smo tu večinoma navajene hoditi v hlačah, ampak sem se zavedala, da je moj vpliv večji od kateregakoli drugega vpliva v njihovem okolju, zato sem svojo obleko in način obnašanja prilagodila njihovi lokalni kulturi.

Dokler nisem začela delati na vodilnem položaju v določeni organizaciji, tudi v Sloveniji, se nisem zavedala te težave. Torej ženska na vodilnem položaju – ja, je težava. Že v sami Evropi, že v Sloveniji je to težava!

Delo humanitarnih delavcev je lahko zelo nevarno in je lahko tudi velik biznis. Potem je ugrabitev humanitarnega delavca tudi biznis.

Ne vem, če cenimo to, da imamo v Sloveniji Policijo, da imamo urejene socialne zadeve, šole, univerze, da imamo zdravstvene domove in bolnišnice. To so tako veliki privilegiji.

Pomembno ni število ljudi, prostovoljcev. Ampak ta srčnost in predanost prostovoljcev Adre, ki so predani skrbi za ljudi, ki se zavedajo, da je človeško življenje neprecenljivo.

V trenutni situaciji v Sloveniji, s trenutnim številom beguncev ki prihajajo, pravim, da imamo vojno stanje. In brez strogega načina organiziranja dela, delo ne bi potekalo brez nekih žrtev.

Mislim, da je pomoč za nekater postala tudi malo moderna. V humanitarnem delu ves čas poznamo tudi takoimenovane humanitarne turiste. Hodijo od ene do druge katastrofe in imajo občutek, da so rešili pol sveta ker so bili tam. Prav tako je tudi zdaj v tej humanitarni krizi. Imamo ljudi, ki pridejo na teren in ne upoštevajo varnostnega vidika. In delajo gnečo na terenu.

Naš poklic sodi med poklice, ki so opredeljeni kot zelo stresni. Predvsem govorimo o psihičnih obremenitvah. Veliko ljudi se psihično zlomi in potrebujejo pomoč.

Ko bom postala tako indifirentna do teh zadev, ko se me človerške usode ne bodo več dotaknile, takrat se bom umaknila.

V določenih trenutkih ne popustim. Ne pogajam se o določenih zadevah. Človeka je treba postaviti na prvo mesto. Predvsem možnost, da preživi in da se razvija.

Mi, ki delamo v razvojnem in humanitarnem delu, smo malo drugačni, malo bolj navdušeni od povprečnih ljudi. Na nek način si želimo spremniti svet. Zavedanje, da lahko malo naredimo ni opravičilo, da nič ne naredimo.

Mi kot ljudje imamo zelo veliko moč. Ne vem, če se zavedamo, da smo mi tisti, ki volimo politike. In da politiki morajo na nek način upoštevati glas ljudstva. In če mi pritisnemo in zahtevamo določene spremembe, se bodo te spremembe zagotovo zgodile. Če bomo tiho teh sprememb ne bo. Potrebno je, da smo glasni. In da pri tem vztrajamo!

 


10.04.2024

Katarina Štrukelj: Solidarnost pri Slovencih obstaja

Migracijski tokovi se spreminjajo. Sirski, pozneje pa še ukrajinski val sta konkretno vplivala na dogajanje v mednarodnem okolju. To je od blizu spoznala tudi Katarina Štrukelj, ki dobro pozna področje migracij, še posebno mednarodne zaščite, sprejema, oskrbe in uresničevanja pravic prosilcev za mednarodno zaščito ter integracije oseb v določeno okolje. Opravljala je številne vodstvene funkcije v okviru ministrstva za notranje zadeve, tudi vlogo vodje azilnega doma. Od leta 2019 pa je direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov in njen trenutno največji izziv ostaja iskanje lokacij za vzpostavitev začasnih azilnih domov. Kako solidarni so Slovenci do tistih, ki bežijo od doma v neznano? Katere izmed tisočerih zgodb, ki jih je spoznala v vseh letih delovanja, so jo najbolj ganile?


03.04.2024

Vesna Rijavec: "Tudi vsak med nami mora prispevati k temu, da bo pravna država delovala."

V tokratni oddaji gostimo pravnico, univerzitetno profesorico, dvojno častno doktorico Vesno Rijavec. Sicer predavateljica in prodekanica za mednarodno dejavnost mariborske Pravne fakultete je za lanskim častnim doktoratom Univerze v Gradcu ob koncu letošnjega januarja prejela še častni doktorat Univerze v Uppsali na Švedskem. Gre za univerzo, ki je bila ustanovljena leta 1477, sodi med najstarejše in se uvršča med 100 najboljših univerz na svetu. Pri častnem doktoratu gre za znamenje univerzitetne časti, ki se podeljuje po temeljitem premisleku. Zapis obrazložitve je v bistvu poklon prejemničinemu obsežnemu delu na področju civilnega procesnega ter mednarodnega zasebnega in procesnega prava pa tudi vodenju več evropskih primerjalnih raziskovalnih projektov. S prof. dr. Vesno Rijavec, častno doktorico univerz v Gradcu in v Uppsali - ki ji je bila pravna veda praktično položena v zibko - se je pogovarjal Stane Kocutar. Foto: prof. dr. Vesna Rijavec med predavanjem na Univerzi v Uppsali – pred podelitvijo častnega doktorata, osebni arhiv


27.03.2024

Sonja Gole: Na spremenjene zahteve okolja smo pripravljeni, saj imamo odlične sodelavce z znanjem, inovativnostjo in zavzetostjo

Dolgoletna generalna direktorica družbe Adria Mobil Sonja Gole se je s prvim marcem upokojila in vodenje enega vodilnih evropskih proizvajalcev počitniških vozil prepustila nasledniku. Ko je pred 28imi leti prevzela vodenje podjetja, je bilo to v slabem finančnem stanju, blagovna znamka Adria je izgubljala vrednost, a so se s sodelavci lotili razvoja novih produktov s poudarkom na kakovosti, inovativnosti in s tem dviga imidža blagovne znamke. Podjetje je zapustila finančno stabilno, z rekordno prodajo in ekipo, ki naj bi podjetju zagotavljalo dodatno rast. S Sonjo Gole se je v sredinem Intervjuju na Prvem pogovarjal Jože Žura. Foto: Leon Vidic


20.03.2024

Mateja Čalušić: Dokazati moramo, zakaj je obdavčevanje plačil za težje pogoje obdelave neupravičeno

Na čelo kmetijskega ministrstva je v najbolj dramatičnem obdobju evropskega kmetijstva, ko evropska mesta hromijo množični protesti kmetov in ko tudi slovenski kmetje zahtevajo rešitev številnih nakopičenih problemov, iz poslanskih vrst stopila Mateja Čalušić. Kako razmeroma neizkušena političarka obvladuje napete situacije in kako je umirila nezadovoljne kmete, da so odpovedali za včeraj napovedani veliki protest v Ljubljani? Obljube so bile dane ‒ ali ima ministrica moč, da jih bo tudi uresničila? Bo v kolesju zelene transformacije kmetijstva žrtvovala male hribovske kmetije in ali bo pospešila proizvodnjo v rastlinjakih? Z ministrico za kmetijstvo se bo o aktualnih vprašanjih pogovarjala Jernejka Drolec..


13.03.2024

Branko Franc Selak: Kamorkoli grem, vedno najprej pogledam kamen

Branko Franc Selak, dolgoletni direktor Marmorja Hotavlje, je letošnji prejemnik priznanja za življenjsko delo, ki mu ga je podelilo Združenje Manager. S podjetjem, ki je danes v svetovnem vrhu opremljanja prestižnih jaht, je povezan petinpetdeset let. Za zaposlene in podjetje, ki ga zdaj vodita sinova, so največji izziv zahtevna naročila. Ta so povezana z novimi znanji, s sodobno tehnologijo, z rastjo in nenehnim razvojem. Branko Franc Selak je prepričan, da je prav to jamstvo za uspeh kakovostnih kamnarskih izdelkov, pomembnih za prisotnost na novih trgih ter stabilno poslovanje Marmorja Hotavlje s 158 zaposlenimi.


06.03.2024

Maja Bednaš: "Pri napovedih gospodarskih gibanj smo uspešni, nismo pristranski."

Gostja današnjega intervjuja je direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš. Gre za strokovno neodvisno ustanovo, čeprav sodi pod vlado. Ukvarja se z analizo gospodarskih gibanj. Najbolj so prepoznavni po Pomladanski in Jesenski napovedi. Na podlagi preteklih gibanja napovedo kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Zelo odmevno je tudi poročilo o produktivnosti, pa o razvoju, pa potem še vrsta mesečnih analiz na primer Ekonomsko ogledalo, v zadnjem času pa tudi kratki tedenski odmevi na izbrane kazalce, grafi tedna. Zametki Urada so še v prejšnji državi, takrat je bil zavod za družbeno planiranje, v samostojni državi se je preoblikoval v zavod za makroekonomske analize in razvoj, od leta 94, torej 30 let, pa deluje kot Urad. In omenjeni urad zdaj že peto leto vodi direktorica Maja Bednaš.


28.02.2024

Gorazd Pfeifer: Energetika se ne načrtuje za mandat ene vlade

V oddaji Intervju smo tokrat gostili predsednika uprave Nuklearne elektrarne Krško Gorazda Pfeiferja. Iz operaterja jedrskega reaktorja in vodje proizvodnje se je povzpel do direktorja najpomembnejšega elektroenergetskega objekta v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji, energetski stabilnosti države, vlogi krške nuklearke pri prehodu v brezogljično družbo, proizvodnji vodika v nuklearkah in tudi o reaktorjih četrte generacije, ki bodo omogočali bistveno višjo proizvodnjo električne energije in hkrati zagotavljali večjo varnost. Spoznajte Gorazda Pfeiferja, izjemnega jedrskega strokovnjaka, ki je znanja in izkušnje nabiral tudi v Združenih državah Amerike in ki ga odlikuje visoka stopnja integritete in varnostne kulture.


21.02.2024

Doc. dr. Tanja Bagar: "O konoplji vedo pacienti več kot zdravniki."

Doc. dr. Tanja Bagar je direktorica in soustanoviteljica inštituta Icanna. Diplomirala je iz mikrobiologije in pozneje še doktorirala iz biomedicine, smer molekularna biologija in biokemija. Kot mlada raziskovalka je delala na Kemijskem inštitutu na oddelku za biotehnologijo ter leta 2010 prejela Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Ima bogate raziskovalne izkušnje, ki jih je pridobila v laboratorijih na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, v Bolnišnici Topolšica, na Inštitutu za mikrobiologijo in genetiko na univerzi Georg-August v Göttingenu v Nemčiji ter na Inštitutu za celično biologijo Univerze v Edinburgu. Danes predava na Alma Mater Evropea, ukvarja pa se tudi z ekoremediacijami. Je avtorica knjige Konoplja v medicini. Doc. Dr. Tanjo Bagar je pred mikrofon povabila Cirila Štuber. Fotografija: osebni arhiv


14.02.2024

Tim Prezelj, raziskovalec spolne vzgoje v šoli: To ni predmet kot matematika, ampak mehka veščina

V slovenskih šolah od leta 1985 nimamo samostojnega predmeta spolna vzgoja, te vsebine se poučuje medpredmetno, vendar ne celovito in ne povsod - veliko je namreč odvisno od pripravljenosti posameznih učiteljic in učiteljev. Mladi zato večino informacij o spolnosti, intimi, odnosih in čustvih iščejo na spletu, kjer pa prepogosto naletijo predvsem na laži, mite, stereotipe, predsodke, sovraštvo, nasilje in pornografijo. Kakšna bi morala biti celovita in sistematična spolna vzgoja? O tem v tokratni oddaji Intervju. Raziskovalec Tim Prezelj je opravil raziskavo o spolni vzgoji v slovenskih osnovnih šolah. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.


07.02.2024

Ana Duša, režiserka predstave Umetnost vojne/umetnost miru

V Mladinskem gledališču v Ljubljani pripravljajo poseben program za vključevanje mladih v gledališče in – širše povedano – javni diskurz na splošno. Program so poimenovali Mlado mladinsko. Druga predstava, ki so jo ustvarili mladi skupaj z avtorsko ekipo in člani ansambla mladinskega gledališča, ima naslov Umetnost vojne/umetnost miru. Zakaj je pomembno, da mladi razmišljajo o vojni, čeprav se jih ni dotaknila in, upamo, je tudi ne bodo doživeli? Ali lahko brskanje po dramatičnih izkušnjah vojne kaj spremeni? Kakšna je izkušnja z delom z mladimi? O vsem tem z režiserko Ano Duša.


31.01.2024

Simon Ošlak Gerasimov o slovenskih sledeh v Gradcu

Novinar, profesor slovenščine in ruščine ter književnik Simon Ošlak Gerasimov je dejaven na številnih področjih. Za slovenski program ORF spremlja dogajanje na avstrijskem Štajerskem, tja ga je pripeljala študijska izbira. Po opravljeni dvojezični ljudski šoli v Celovcu in slovenski gimnaziji se je namreč odločil, da bo izobraževanje nadaljeval v Gradcu. To je bila, kot pravi, logična pot. Ker ga navdušuje zgodovina, ni presenečenje, da se je glavnega mesta avstrijske Štajerske lotil raziskovalno.


24.01.2024

Matevž Podjed, direktor Notranjskega parka: Ekosistem Cerkniškega jezera je na veliki preizkušnji

Notranjski regijski park je leta 2002 ustanovila Občina Cerknica z namenom ohranitve, varstva in raziskovanja naravnih ter kulturnih vrednot, izjemnih geomorfoloških, geoloških in hidroloških lastnosti, zaščite naravnih ekosistemov ter lastnosti neživega sveta, arheološke in etnološke dediščine. Osrednje območje parka je presihajoče Cerkniško jezero. Javni zavod Notranjski regijski park pa je v zadnjih devetih letih za svoje projekte pridobil 12 milijonov evropskih sredstev. Gre za projekta LIFE STRŽEN in KRAS REVITA. Projekta sta se osredinjala na varstvo narave, razvoj infrastrukture in spodbujanje lokalnega gospodarstva. V oddaji Intervju po deseti na Prvem smo gostili direktorja Notranjskega parka Matevža Podjeda, ki nam je predstavili pot, ki so jo prehodili, in vizijo parka v prihodnje.


17.01.2024

Prof. dr. Bojko Bučar: Nisem pričakoval te stopnje nasilja

Bližnji vzhod je najstarejše krizno žarišče na svetu. Poglavitni problem je vprašanje palestinskega ljudstva, ki je z ustanovitvijo Izraela izgubilo svoje ozemlje. Je vojna v Gazi prelomna točka, na kateri bo treba najti trajno rešitev? Naš gost bo zaslužni profesor doktor Bojko Bučar, visokošolski učitelj s fakultete za družbene vede. Generacije študentov so pri njem znanje o mednarodnih odnosih črpale prav na primeru Bližnjega vzhoda. O tem, kaj je pravica do samoodločbe? Kaj je razmerje sil, kakšna vloga Združenih narodov in kakšna Meddržavnega sodišča v Haagu. Nas je silovitost vojne v Gazi presenetila? Ali imamo v Sloveniji dovolj izobraženih ljudi, ki spremljajo mednarodna dogajanja, ali pa smo se v javnosti prepustili posnemanju tujih vzorcev? Na ta in druga vprašanja bomo skušali odgovoriti v Intervjuju s profesorjem doktorjem Bojkom Bučarjem.


10.01.2024

Nina Radin, samostojna babica

Šestega decembra je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine pri mednarodni organizaciji UNESCO potrdil vpis babištva na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Babištvo so spoznali kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu, naravnih in kulturnih dejavnikih, ki sooblikujejo potek nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja pri materi in novorojenčku. Gostja prvega letošnjega intervjuja na Prvem je Nina Radin, samostojna babica, ki že devet let pomaga pri porodih na domu in za porodnice skrbi tudi v predporodnem in poporodnem obdobju. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.


03.01.2024

Izbor intervjujev iz leta 2023 - 2. del

Prvo sredo v letu 2024 smo namenili drugemu delu izbora najodmevnejših intervjujev preteklega leta. Kar 46 sogovornikov se je zvrstilo lani in med njimi smo izbrali 14 najodmevnejših. Odlomke prvih sedmih ste slišali prejšnjo sredo, danes pa bomo predvajali še preostale. Poslušali boste lahko odlomke iz pogovorov z dr. Urošem Ahčanom, patrom Karlom Gržanom, arheologom dr. Markom Meletom, psihiatrom dr. Robertom Oraveczom, šansonjerko Vito Mavrič, predsednico Zveze slovenske podeželske mladine Anjo Mager ter hidrologom Rokom Fazarincem.


27.12.2023

Izbor intervjujev iz leta 2023, 1. del

V terminu sredinega intervjuja ste v tem letu lahko prisluhnili 46 gostom, za vas pa smo ob koncu leta izbrali 14 odlomkov iz najbolj odmevnih intervjujev leta 2023. V prvem delu bomo slišali razmišljanja infektologa in pisatelja Davida Zupančiča, avtomobilskega oblikovalca Georga Gedla, pa tudi Andreja Gradišnika, do zdaj najstarejšega Slovenca, ki je priplezal na sam vrh sveta. Z nami so bili tudi nekdanji poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Franci Petek, vrhunska strokovnjakinja za področje umetne inteligence dr. Marinka Žitnik, profesorica defektologije Mateja Korošec ter predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Izbor je pripravil Marko Rozman.


20.12.2023

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle: Ključno sporočilo današnje napovedi je zmerni optimizem

V oddaji Intervju tokrat gostimo guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta. Prvi mož naše centralne banke skupaj z ostalimi guvernerji v Frankfurtu odloča o ključnih monetarnih ukrepih, ki krojijo življenja Evropejcev, med drugim tudi o višini obrestnih mer, ki vplivajo na naše zadolževanje. V Ljubljani pa skupaj z ekipo nadzoruje poslovanje slovenskih bank ter bdi nad finančno stabilnostjo v državi. V pogovoru tik pred koncem leta nam bo med drugim razkril za koliko se bo gospodarska aktivnost prihodnje leto okrepila, zakaj je slovenska inflacija precej višja od evrske, na račun česa slovenske banke letos kujejo rekordne dobičke in ali se bo čez leto dni potegoval za nov šestletni mandat.


13.12.2023

Dušan Škodič, avtor knjige Triglav je naš

Dušan Škodič je začel hoditi v gore s starši, kot srednješolec pa je opravil tečaj za mladinske planinske vodnike v letnih in zimskih razmerah. Opravljen ima tudi izpit za markacista in gorskega stražarja, kot inštruktor je sodeloval na tečajih za mladinske vodnike in nekaj let se je ukvarjal z alpinizmom. Pisati je začel v srednji šoli. V Planinskem vestniku objavlja od leta 1994, član uredniškega odbora je od leta 2009. Je tudi avtor več knjig, povezanih s planinsko tematiko. V zadnjih letih je raziskoval arhiv kranjske sekcije nemško-avstrijskega planinskega društva, v katerem je odkril slovenski javnosti neznano gradivo, pomembno za preučevanje zgodovine našega planinstva in alpinizma v navezavi z osvajanjem Triglava in drugih slovenskih gora. Ta odkritja je uvrstil v nedavno izdani knjigi Triglav je naš. Dušan Škodič bo svoja odkritja delil z nami v oddaji Intervju na Prvem.


06.12.2023

Radomir Putnik: Nafto bo kmalu zamenjal tekoči vodik

Dubaj je te dni zbirališče svetovnih voditeljev, ki na podnebni konferenci razpravljajo o prihodnosti planeta, Riad pa bo čez šest let gostil svetovno razstavo Expo. Arabske države kar tekmujejo v privabljanju svetovne javnosti na mnogih področjih. Savdska Arabija, ki je tudi največja svetovna izvoznica nafte, počasi prihaja na piedestal Arabskega polotoka. To je pri svojem delovanju opažal Radomir Putnik, in sicer pri izdelavi ventilov v naftni, petrokemični in nuklearni industriji. Danes projektira in postavlja sončne elektrarne ter polnilnice za električna vozila. Vidi se tudi v vlogi povezovalca med slovenskimi podjetji in trgom Savdske Arabije. Z navdušenjem govori o viziji 2030, projektih NEOM in priložnostih v tem delu sveta. S čim in zakaj ga je kot podjetnika zasvojila Savdska Arabija? In ali je ta arabska država, ki ji pripisujejo številne kršitve človekovih pravic, priložnost za slovenska podjetja? O tem v sredinem Intervjuju.


29.11.2023

Lidija Živčič: Velik problem je, da se o energetski dekadenci na politični ravni sploh ne pogovarjamo

Lidija Živčič je strokovna vodja pri organizaciji Focus - društvu za sonaraven razvoj, kjer se med drugim ukvarja z energetiko in vprašanjem energetske revščine. Raziskave kažejo, da se razlike med bogatimi in revnimi povečujejo, pri čemer ne gre več toliko za razlike med posameznimi državami, ampak za razlike med sloji znotraj držav. Na podlagi javno objavljenih podatkov je, denimo, časnik Guardian nedavno objavil analizo, po kateri so bila zasebna letala 200 milijarderjev od začetka leta 2022 do danes v zraku skupno kar 11 let, njihov ogljični odtis pa je enak odtisu skoraj 40.000 Britancev. Lidija Živčič to imenuje energetska dekadenca. »Z energijo ravnamo zelo razvratno. Velik problem je, da se o energetski dekadenci na politični ravni sploh ne pogovarjamo. To je nekakšna tabu tema, nedostopno področje, ki se ga ne smemo dotikati, kajti tukaj gre za neke svoboščine ljudi, ki jih ne smemo omejevati. Takšna je vsaj retorika oziroma pojmovanje v naši družbi. Vendar se bojim, da bomo morali temu tabuju narediti konec, kajti da nas bo večina gledala, kako manjšina veselo leti, medtem ko si mi v bistvu niti ne upamo iti na obisk k neki bolj oddaljeni družini in videti ljudi, ki jih imamo zelo radi - tega žal ne bomo trpeli.« Evropska komisija je sredi novembra projektu, ki ga koordinira Focus, podelila nagrado za družbeno inovacijo leta 2023. Gre za tako imenovana skupnostna srečanja. »Gre za obliko srečanj, na katerih se v rednih intervalih, na primer enkrat na dva tedna, zbere skupina ljudi, ki jih je prizadela energetska revščina. Ideja skupinskega naslavljanja, da ljudje drug drugemu pomagajo prebroditi težave energetske revščine. Na primer, če je nekdo zamenjal dražjega dobavitelja s cenejšim, lahko to svojo izkušnjo deli z drugimi skupini in s tem pomaga tudi drugim. Če ima nekdo nakopičene dolgove in je uspel s podjetjem ali ob pomoči Zveze prijateljev mladine narediti načrt za odplačevanje dolga, lahko tudi to izkušnjo deli z drugimi. Skratka, med ljudmi želimo narediti neke mreže, ki bi jih opolnomočile, delile pridobljena znanja in izkušnje in ki bi skušale destigmatrizirati eneregetsko revščino. Kajti ne gre za to, da je nekdo osebno kriv in odgovoren, ampak gre pogosto za sistemske napake, ki jih moramo sistemsko nasloviti.«


Stran 1 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov