Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matjaž Gruden je direktor za strateško načrtovanje pri Svetu Evrope, mednarodni organizaciji, ki ima 47 držav članic, nastala pa je kmalu po drugi svetovni vojni z namenom povezati Evropo na temelju miru, človekovih pravic, skupnih interesov in solidarnosti? Kje so te vrednote skoraj sedem desetletij pozneje? Kakšna je realnost in prihodnost demokracije, spoštovanja človekovih pravic, varnosti, svobode govora? Od spletne platforme za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki so jo vzpostavili lani, do vprašanja migracij, sovražnega govora in molčanja, ko bi bil odziv potreben - o vsem tem v pogovoru z Matjažem Grudnom, ki ga je minuli teden v Strasbourgu pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.
Svet Evrope je mednarodna organizaciji, ki ima 47 držav članic, nastala pa je kmalu po drugi svetovni vojni z namenom povezati Evropo na temelju miru, človekovih pravic, skupnih interesov in solidarnosti. Kje so te vrednote skoraj sedem desetletij pozneje? Kakšna je realnost in prihodnost demokracije, spoštovanja človekovih pravic, varnosti, svobode govora? Od spletne platforme za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki so jo vzpostavili lani, do vprašanja migracij, sovražnega govora in molčanja, ko bi bil odziv potreben.
Z Matjažem Grudnom smo se pogovarjali v Strasbourgu ravno v času, ko so poslanke in poslanci na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, nedaleč od njegove pisarne, razpravljali o razmerah na Poljskem.
“Obstaja zaskrbljenost, da gre na Poljskem za nadaljevanje trenda, ki ga vidimo že v nekaterih drugih državah v Evropi, kjer je mešanica nacionalizma in populizma, predstavljena kot ena sintagma, ki je jaz ne razumem- ‘iliberalna demokracija’. Predstavlja in uživa tudi precej velik uspeh pri volivcih in se ponuja kot možna alternativa demokraciji, kot smo jo poznali do sedaj.”
Pri Svetu Evrope so se odločili za to, da vzpostavijo Platformo ravno zaradi zaskrbljenosti nad stanjem svobode medijev in zaščito novinarjev v Evropi. Pri tem je Matjaž Gruden pojasnil, da :
“Gre za iniciativo, ki je zelo pomembna in zelo nova v vidiku, da je bila vzpostavljena v partnerstvu z mednarodnimi združenji novinarjem in mednarodnimi združenji za zaščito svobode izražanja. To pomeni, da gre za partnerstvo med vladami in med temi partnerskimi združenji, kar do zdaj na takšen način še ni obstajalo. Zaenkrat kaže, da daje rezultate, ki so bili pričakovani z obeh strani. Pričakovanja seveda niso bila enaka, ker z ene strani seveda pri vladah prihaja do zadržkov in do nestrinjanja z ocenami, ki prihajajo s strani naših partnerjev, ampak to je bilo za pričakovati.”
Glavni cilj vseh aktivnosti Sveta Evrope je to, je pojasnil Gruden, da se, ko prihaja do zaskrbljenosti, da je prišlo do kršitve standardov, stanje najprej razišče in ugotovi.
“Torej prva naloga je, da se oceni stanje, da se ugotovi, kateri standardi, če so, so kršeni in kaj je potrebno narediti, da se to stanje popravi . Potem pa je vse odvisno od države članice same. Pritiski, če so, prihajajo iz drugih držav članic, organizacija kot je naša medvladna organizacija pa nima moči, da bi rešitve vsilila proti politični volji posamezne državi članici. Tega nima in tudi mislim, da ne bi imelo smisla, da bi imela tako možnost in tako moč.”
Matjaž Gruden je dejal, da je po njegovem mnenju volje za dejansko zagotavljanje zaščite demokratičnih norm in standardov na področju zaščite človekovih pravic v Evropi vse manj.
“Ker demokracija se ne more vpeljat na silo, demokracija ne pade z neba, ne pride od nekod od zunaj. Demokracijo je treba zgradit s politično voljo od znotraj, med volivci in političnimi silami v državi. Nihče od zunaj, naj bo to Bruselj, naj bo Strasbourg, naj bo kdorkoli drug vam ne bo mogel rešit težav, ki si jih delate sami, če te volje za reševanje teh težav ne boste tudi imeli sami”.
Ob tem, da se, kot je pojasnil, vidi vse manjša pripravljenost za vzdrževanje ali izboljševanje standardov na področju demokracije in človekovih pravic, so:
“težave, ki jih identificiramo, vse bolj pogosto rezultat načrtne politike posameznih vlad. Da načrtno ignorirajo, zapostavljajo, kršijo nekatere norme in standardne. Ne samo tiste, h katerim so se zavezale, kot članice Sveta Evrope, EU, drugih mednarodnih organizacij, ampak predvsem, da kršijo te norme in standardne, ki so neizogibno potrebni, da bi v državi, za katero so odgovorni, lahko pričakovali eno normalno demokratično življenje, en normalen demokratičen razvoj, eno normalno spoštovanje političnih svoboščin, pravic posameznikov in pravic manjšin.”
Demokracija in človekove pravice, je povedal Matjaž Gruden, niso samo moralni in pravni imperativ, ampak tudi varnostni imperativ:
“Brez doslednega spoštovanja teh norm v nobeni od teh držav, ne v Evropi ne moremo pričakovati dolgoročnega miru, stabilnosti in blagostanja. In to je kričoča resnica,pred katero si kolektivno vse bolj zatiskamo oči”.
Na eni strani sovražni govor in diskurz, ki skuša celo legitimizirat in opravičevat nekatere pojave v družbi, na drugi strani pa neodzivnost, ko bi bil odziv potreben. Kaj je o tem povedal Matjaž Gruden?
“Živimo dejansko v času, ko prevladuje politika strahu, politika, ki se gradi na strahu. In okrog tega se pojavlja vse vrste drugih izjemno nevarnih pojavov, dejanj govora, ki je naperjen proti posameznikom in skupinam in absolutno je res, da tudi pri teh pojavih, ki jih vidimo in čutimo tudi v Slovenijo vse bolj, še najbolj pogrešam takojšnjo, jasno, brezpogojno opredelitev, obsodbo stališča tako med političnimi predstavniki, kot med drugimi ljudmi, ki imajo v družbi pomemben vpliv, zaradi svoje funkcije in položaja”.
“Absolutno. Gre za eklatantne primere dejanj, kjer bi pričakoval, da bi takoj, najprej kompletna politična garnitura, ne glede na barvo, ideološke razlike, morala stopiti skupaj in to takoj obsoditi, brezpogojno. Namesto tega oglušujoča tišina…//Tisti glavni problem v Sloveniji dejansko ni premalo kazenskega pregona, ampak premalo družbene, politične reakcije, na pojave in na govor, ki se pojavlja pri nas. Pa naj bo to do beguncev, naj bo to do LGBT populacije, naj bo to do Romov ali do kogarkoli. Danes so oni, jutri bo morda nekdo drug. Vse kar se dogaja, pa vedno bolj spremlja oglušujoča tišina, ki na nek način legitimizira ali pa olajšuje to vse večjo erupcijo vse bolj nasilne nestrpnosti, ki jo vidimo v Sloveniji, pa tudi drugod po Evropi.”
Več in podrobneje, tudi o prihodnosti Sveta Evrope, o ogledalu, ki si ga mora nastaviti vsak med nami in o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih povezanih s človekovimi pravicami, pa v posnetku Intervjuja!
Matjaž Gruden je direktor za strateško načrtovanje pri Svetu Evrope, mednarodni organizaciji, ki ima 47 držav članic, nastala pa je kmalu po drugi svetovni vojni z namenom povezati Evropo na temelju miru, človekovih pravic, skupnih interesov in solidarnosti? Kje so te vrednote skoraj sedem desetletij pozneje? Kakšna je realnost in prihodnost demokracije, spoštovanja človekovih pravic, varnosti, svobode govora? Od spletne platforme za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki so jo vzpostavili lani, do vprašanja migracij, sovražnega govora in molčanja, ko bi bil odziv potreben - o vsem tem v pogovoru z Matjažem Grudnom, ki ga je minuli teden v Strasbourgu pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.
Svet Evrope je mednarodna organizaciji, ki ima 47 držav članic, nastala pa je kmalu po drugi svetovni vojni z namenom povezati Evropo na temelju miru, človekovih pravic, skupnih interesov in solidarnosti. Kje so te vrednote skoraj sedem desetletij pozneje? Kakšna je realnost in prihodnost demokracije, spoštovanja človekovih pravic, varnosti, svobode govora? Od spletne platforme za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki so jo vzpostavili lani, do vprašanja migracij, sovražnega govora in molčanja, ko bi bil odziv potreben.
Z Matjažem Grudnom smo se pogovarjali v Strasbourgu ravno v času, ko so poslanke in poslanci na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, nedaleč od njegove pisarne, razpravljali o razmerah na Poljskem.
“Obstaja zaskrbljenost, da gre na Poljskem za nadaljevanje trenda, ki ga vidimo že v nekaterih drugih državah v Evropi, kjer je mešanica nacionalizma in populizma, predstavljena kot ena sintagma, ki je jaz ne razumem- ‘iliberalna demokracija’. Predstavlja in uživa tudi precej velik uspeh pri volivcih in se ponuja kot možna alternativa demokraciji, kot smo jo poznali do sedaj.”
Pri Svetu Evrope so se odločili za to, da vzpostavijo Platformo ravno zaradi zaskrbljenosti nad stanjem svobode medijev in zaščito novinarjev v Evropi. Pri tem je Matjaž Gruden pojasnil, da :
“Gre za iniciativo, ki je zelo pomembna in zelo nova v vidiku, da je bila vzpostavljena v partnerstvu z mednarodnimi združenji novinarjem in mednarodnimi združenji za zaščito svobode izražanja. To pomeni, da gre za partnerstvo med vladami in med temi partnerskimi združenji, kar do zdaj na takšen način še ni obstajalo. Zaenkrat kaže, da daje rezultate, ki so bili pričakovani z obeh strani. Pričakovanja seveda niso bila enaka, ker z ene strani seveda pri vladah prihaja do zadržkov in do nestrinjanja z ocenami, ki prihajajo s strani naših partnerjev, ampak to je bilo za pričakovati.”
Glavni cilj vseh aktivnosti Sveta Evrope je to, je pojasnil Gruden, da se, ko prihaja do zaskrbljenosti, da je prišlo do kršitve standardov, stanje najprej razišče in ugotovi.
“Torej prva naloga je, da se oceni stanje, da se ugotovi, kateri standardi, če so, so kršeni in kaj je potrebno narediti, da se to stanje popravi . Potem pa je vse odvisno od države članice same. Pritiski, če so, prihajajo iz drugih držav članic, organizacija kot je naša medvladna organizacija pa nima moči, da bi rešitve vsilila proti politični volji posamezne državi članici. Tega nima in tudi mislim, da ne bi imelo smisla, da bi imela tako možnost in tako moč.”
Matjaž Gruden je dejal, da je po njegovem mnenju volje za dejansko zagotavljanje zaščite demokratičnih norm in standardov na področju zaščite človekovih pravic v Evropi vse manj.
“Ker demokracija se ne more vpeljat na silo, demokracija ne pade z neba, ne pride od nekod od zunaj. Demokracijo je treba zgradit s politično voljo od znotraj, med volivci in političnimi silami v državi. Nihče od zunaj, naj bo to Bruselj, naj bo Strasbourg, naj bo kdorkoli drug vam ne bo mogel rešit težav, ki si jih delate sami, če te volje za reševanje teh težav ne boste tudi imeli sami”.
Ob tem, da se, kot je pojasnil, vidi vse manjša pripravljenost za vzdrževanje ali izboljševanje standardov na področju demokracije in človekovih pravic, so:
“težave, ki jih identificiramo, vse bolj pogosto rezultat načrtne politike posameznih vlad. Da načrtno ignorirajo, zapostavljajo, kršijo nekatere norme in standardne. Ne samo tiste, h katerim so se zavezale, kot članice Sveta Evrope, EU, drugih mednarodnih organizacij, ampak predvsem, da kršijo te norme in standardne, ki so neizogibno potrebni, da bi v državi, za katero so odgovorni, lahko pričakovali eno normalno demokratično življenje, en normalen demokratičen razvoj, eno normalno spoštovanje političnih svoboščin, pravic posameznikov in pravic manjšin.”
Demokracija in človekove pravice, je povedal Matjaž Gruden, niso samo moralni in pravni imperativ, ampak tudi varnostni imperativ:
“Brez doslednega spoštovanja teh norm v nobeni od teh držav, ne v Evropi ne moremo pričakovati dolgoročnega miru, stabilnosti in blagostanja. In to je kričoča resnica,pred katero si kolektivno vse bolj zatiskamo oči”.
Na eni strani sovražni govor in diskurz, ki skuša celo legitimizirat in opravičevat nekatere pojave v družbi, na drugi strani pa neodzivnost, ko bi bil odziv potreben. Kaj je o tem povedal Matjaž Gruden?
“Živimo dejansko v času, ko prevladuje politika strahu, politika, ki se gradi na strahu. In okrog tega se pojavlja vse vrste drugih izjemno nevarnih pojavov, dejanj govora, ki je naperjen proti posameznikom in skupinam in absolutno je res, da tudi pri teh pojavih, ki jih vidimo in čutimo tudi v Slovenijo vse bolj, še najbolj pogrešam takojšnjo, jasno, brezpogojno opredelitev, obsodbo stališča tako med političnimi predstavniki, kot med drugimi ljudmi, ki imajo v družbi pomemben vpliv, zaradi svoje funkcije in položaja”.
“Absolutno. Gre za eklatantne primere dejanj, kjer bi pričakoval, da bi takoj, najprej kompletna politična garnitura, ne glede na barvo, ideološke razlike, morala stopiti skupaj in to takoj obsoditi, brezpogojno. Namesto tega oglušujoča tišina…//Tisti glavni problem v Sloveniji dejansko ni premalo kazenskega pregona, ampak premalo družbene, politične reakcije, na pojave in na govor, ki se pojavlja pri nas. Pa naj bo to do beguncev, naj bo to do LGBT populacije, naj bo to do Romov ali do kogarkoli. Danes so oni, jutri bo morda nekdo drug. Vse kar se dogaja, pa vedno bolj spremlja oglušujoča tišina, ki na nek način legitimizira ali pa olajšuje to vse večjo erupcijo vse bolj nasilne nestrpnosti, ki jo vidimo v Sloveniji, pa tudi drugod po Evropi.”
Več in podrobneje, tudi o prihodnosti Sveta Evrope, o ogledalu, ki si ga mora nastaviti vsak med nami in o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih povezanih s človekovimi pravicami, pa v posnetku Intervjuja!
Podnebno ukrepanje se je, predvsem po zaslugi pandemičnega šoka, po dolgoletnih prizadevanjih končno oblikovalo v ambicioznejše načrte z močnim finančnim zaledjem. A naloga, ki je zdaj pred človeštvom, je mnogo obsežnejša, kot se običajno zavedamo, in sega na vsa področja. Hitra opustitev fosilnih goriv je absolutno nujna, a glede na trenutno stanje planeta je to samo prvi korak. Pot pred nami je vse prej kot lahka. Pravzaprav se številni vidiki potrebnega prilagajanja na podnebne spremembe – vsaj z današnje perspektive – zdijo tako zahtevni, da bi se jim raje kar izognili. A posledicam vse toplejšega planeta se ne bomo mogli, zato so tudi prilagajanja povsem neizogibna. Kakšne strategije so v takšnih okoliščinah najbolj perspektivne in kakšni načrti bi bili zares dovolj daljnosežni, da zagotovimo vzdržno prihodnost tudi mladim in vsem kasnejšim generacijam, bomo preverjali v današnjem Intervjuju. Nekaj dni pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb je bila gostja sredinega Intervjuja na Prvem klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Foto: Nina Slaček
Kljub napredku v zadnjem desetletju se invalidi še vedno spopadajo s precejšnjimi ovirami pri dostopu do zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in prostočasnih dejavnosti, pa tudi pri udeležbi v političnem življenju. Pri njih obstaja večje tveganje revščine ali socialne izključenosti (28,4 %) v primerjavi z neinvalidi (18,4 %). Več kot polovica invalidov navaja, da se je v letu 2019 počutila diskriminirano, je zapisano v dokumentu Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021-2030. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji in katere so prednosti, ki bi jih bilo treba urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja bo predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik Dane Kastelic. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
Prepis ali overitev dokumenta, prodaja nepremičnine, prepis deleža družbe, ločitev, oporoka…. To so vse situacije, v katerih se srečamo z notarjem. Nekateri radi rečejo, da nas notarji spremljajo vse od rojstva do smrti. A o delu notarjev ne govorimo pogosto. Izjema so različne afere, v katere so bili vpleteni tudi notarji: največja je zagotovo Orion. Notarska zbornica je pred mesecem dobila novega predsednika. To je vnovič postal ljubljanski notar Bojan Podgoršek. Napoveduje spremembe. Predvsem na področju digitalizacije notarskih postopkov, v kar jih je - delno - prisilila tudi epidemija.
Dr. Igor Saksida je literarni zgodovinar, predavatelj književnosti na več fakultetah, čigar raziskovalno področje so med drugim otroška in mladinska književnost ter didaktika književnosti. Do poučevanja književnosti v šolah in splošne mature iz slovenščine je kritičen, prav tako brez dlake na jeziku pove, da so bralne zmožnosti Slovencev slabe. Književnost zato mladim bralcem rad približa na njim dostopnejši in zabavnejši način – z glasbo in repanjem.
Že kot osnovnošolec in dijak je sodeloval na številnih svetovnih kongresih mladih in ti so bili njegova vrata v svet. Kot študent je ustanovil svoje podjetje, mladim pomagal z Zavodom Ypsilon, starejšim pa z enim največjih in najuspešnejših medgeneracijskih projektov Simbioz@. Socialno podjetništvo je nato zamenjal za službo v mednarodno uspešnem podjetju Outfit7, kjer je začel kot pogodbenik, v nekaj letih pa postal predsednik uprave. Danes sedi v številnih odborih, svetuje, predseduje Slovensko-kitajskemu poslovnemu svetu, je eden najmlajših članov Trilaterale. In čeprav že nekaj let živi na Cipru, ljubi Slovenijo, a je obenem njen dobronamerni kritik. Žiga Vavpotič vztraja pri svojem vodilu živi in pusti sled, tokrat jo bo gotovo pustil v Intervjuju na Prvem po deseti.
Marta Peirano je španska tehnološka novinarka in pisateljica, ki spremlja tudi področje kulture, umetnosti in družbe kot celote. Je kuratorka in voditeljica festivala pogovorov "(Re)programiranje – Strategije za samoregeneracijo", ki poteka v organizaciji Aksiome in Kina Šiška. Enkrat mesečno s sogovorniki svetovnega formata razpravlja o oblikovanju pravil nove družbe. Z Marto Peirano smo se pogovarjali, kako kritično ovrednotiti nove tehnologije in jih uporabiti za oblikovanje pravičnejšega sveta.
O gostji današnjega Intervjuja sodelavke pravijo, da je odločna, delovna in iznajdljiva. Navdušuje jih njena energija, pri njej pa zelo cenijo tudi to, da jim zna prisluhniti. V studiu se nam bo pridružila virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar, ki je z letošnjim letom prevzela vodenje Nacionalnega inštituta za biologijo. Zaradi funkcije, ki jo opravlja, jo bomo med drugim vprašali, kdaj bo nasproti ljubljanskega Živalskega vrta zraslo novo Biotehnološko središče. Glede na njeno raziskovalno delo pa nas bo zanimalo, kaj nam o tretjem valu epidemije covida v Sloveniji povedo odpadne vode. Prisluhnite intervjuju. Z dr. Majo Ravnikar se bo pogovarjal Iztok Konc.
Irena Rotar je neodvisna aktivistka samooskrbe. Je borka za trajnostne koncepte, vizionarka samooskrbnih verig s hrano in drugimi dobrinami. Je zagovornica pravične ekonomije. Podpornica so bivanjskih skupnosti. Soustanoviteljica gibanja in gonilna sila Ekoci Ekološke civilne iniciative, ki želi aktivirati čim več ljudi. Je pobudnica in kreatorka številnih dogodkov in projektov, med drugim projekta Štafete semen. Promotorka trajnostnih alternativnih načinov pridelave hrane. Spoštuje znanja naših prednikov in dediščino, ki so nam jo zapustili. Bila je nominirana za Žensko leta 2015. Je soavtorica knjig Sveža zelenjava 365 dni v letu in Samooskrba v praksi - manj površin več pridelka, napisala je veliko člankov in nastopala v mnogih medijih. Vključuje se v delovanje lokalne skupnosti, skupaj z nevladniki pa pobude naslavlja tudi na vlado in pristojna ministrstva.
Knjiga, ki pripoveduje tudi o tem, kako so se časopisi začeli dušiti v krempljih režima, je njegovo najdaljše novinarsko besedilo, v katerem je zapisal, da odlični odhajajo predčasno, povprečni pa se grebejo do vrha. Je mogoče z besedami premikati ta svet na bolje?
Tokratna gostja oddaje Intervju bo nekdanja dekanka Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države in problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma in avtoritarnih političnih teženj. Prof. dr. Vesno Leskošek je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer.
Tokratna gostja oddaje Intervju je nekdanja dekanija Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države ter problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma ter avtoritarnih političnih teženj.
Z več kot 30-imi leti izkušenj v turizmu se Mateja Kregar Gliha, ustanoviteljica in predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov ARGOS, gotovo uvršča med odlične poznavalke svojega področja. Bo pa za digitalizacijo turističnega vodenja potrebno kar nekaj nadgradnje znanja, predvsem pa prepričevanja turistov, da bodo pripravljeni sprejeti takšno vodenje. O turizmu kot načinu življenja, o izkušnjah doma in v tujini, o povezavi med knjigami in razumevanjem trenutnega položaja, pa tudi o vrnitvi v študijske klopi se bo s certificirano trenerko za turistične vodnike Svetovne zveze društev turističnih vodnikov pogovarjala Tina Lamovšek.
»Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi.« Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl. O covidu tudi tokrat – a drugače, prek opazovanja in razumevanja sociologinje, filozofinje, redne profesorice in znanstvene svetnice, tudi članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Epidemija prekriva mnogo družbenih pojavov tako v Sloveniji kot v svetu. Nekateri se jih ne zmorejo, drugi nočejo, tretji pa se jih dobro zavedajo in celo spretno zlorabljajo. Epidemija odpira številna etična vprašanja. Spreminja vzorce obnašanja in na trenutke deluje psihoanalitično.
"Sodnik ne more biti človek brez vonja, barve in okusa," je nekoč dejala vrhovna sodnica Nina Betetto. Danes je med drugim predsednica Komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu, pa tudi predsednica Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov. Pozna odgovore na vprašanja, kot je, kako daleč gredo lahko sodniki, ko se na svojih zasebnih uporabniških računih na družabnih omrežjih izrekajo o aktualnih razmerah v državi. Ali lahko v takih primerih nastopajo kot popolni zasebniki ali pa jih sodniška služba in njena etična merila omejujejo tudi v teh primerih?
Matija Bevk iz biroja Bevk Perović arhitekti je eden naših najbolj uglednih, uspešnih in mednarodno priznanih ter nagrajevanih arhitektov. Med nagradami so tako najbolj ugledne domače kot je najvišje priznanje v arhitekturi - Plečnikova nagrada, pa nagrada Prešernovega sklada, posebno izstopajo tudi večkratne (tudi letošnja) nominacije za nagrado Mies van der Rohe, ki je poleg Pritzkerjeve najbolj prestižna nagarada za arhitekturo na svetu. Bevkov arhitekturni opus v okviru biroja je širok in obsega tako zasebne hiše, socialne gradnje pa tudi za nacionalno in evropsko kulturo relevantne projekte kot so izgradnja Islamsko versko-kulturnega centra (za katero je biro lani prejel Plečnikovo nagrado), Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT, projekt NUK 2, obnova ljubljanske Drame, Muzej 20. stoletja v Berlinu, Centralna knjižnica v Helsinkih, etc. V Intervjuju sta se z voditeljico Liano Buršič dotaknila številnih aktualnih tem, kot so predlog novega gradbenega zakona, pomembnosti javnih natečajev, gentrifikacije mest, pomanjkanja gradnje javnih oziroma kulturnih institucij pa tudi vizije mest prihodnosti in trajnostne oziroma zelene arhitekture.
Nekateri mu pravijo stric iz ozadja, ker naj bi imel odločujoč vpliv na številne politične procese in dogajanje v državi, še posebej na levem političnem polu. In to kljub temu, da je že skoraj dve desetletji v pokoju, da nima nobenih političnih funkcij in, kot pravi, tudi ne prav veliko stikov s politiki. Je pa aktivni državljan, kar pomeni, da spremlja in kritično vrednoti družbeno dogajanje. O tem, kako prvi predsednik Slovenije Milan Kučan vidi današnje razmere v naši družbi, v oddaji Intervju.
Pandemija covida-19 je razgalila strah, neučinkovitost in ranljivost posameznika, družbe v celoti in sistemov, od katerih smo tako ali drugače odvisni prav vsi: šolstva, zdravstva in tudi skrbi za najbolj ranljive – ti so gotovo starostniki v domovih za starejše. Če kdaj, je rdeči alarm, da je zagotovo nujno potrebno urediti to področje, prižgan prav v tem času. Srebrna nit je združenje, ki se zavzema za dostojno starost. Vodi ga Biserka Marolt Meden. In tako celovito in vztrajno, kot se je lotila projekta gradnje nove Pediatrične klinike, tako se zdaj loteva luknjičastega sistema skrbi za starejše.
Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?
V tokratnem sredinem Intervjuju bomo gostili filmskega in gledališkega igralca. Dario Varga je v svoji dolgoletni igralski karieri pomembno zaznamoval slovensko gledališče. Že 32 let je stalni član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Je prejemnik različnih nagrad in priznanj gledališke stroke in občinstva. Temu je znan tudi z malih zaslonov po vlogah v nadaljevankah in filmih, kot so Halgato, Kajmak in marmelada, Petelinji zajtrk in Naša mala klinika. Zdaj ga lahko spremljamo v glavni vlogi v nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka. Kdo je v resnici inšpektor Vrenko in kako je potekalo snemanje med epidemijo? Vse to bo Dario Varga zaupal Marku Rozmanu v pogovoru po deseti.
V zadnjih tednih se je zgoščenosti političnega dogajanja pridružilo še dogajanje na računskem sodišču. Osnutek revizije o nakupu zaščitne opreme se je zataknil pri namestniku predsednika računskega sodišča. Sledila so vprašanja, ukrepi, medijske izjave predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela in nazadnje - luč je posijala na Veselovo vlogo in zaslužek pri Mednarodni nogometni zvezi. O zadnjem dogajanju in o pomembnejših vsebinah revizij ga bomo zato vprašali v sredinem Intervjuju. Vodila ga bo Maja Derčar.
Neveljaven email naslov