Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Cindy Gallop

26.10.2016

Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti se je Urška Henigman pogovarjala o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu.

Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. V okviru predstavitve je tudi zagnala spletno stran makelovenotporn.com, ki je do danes že prerasla v spletno skupnost.  Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti smo se pogovarjali o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu. Cindy Gallop ruši stroga pravila oblačenja v poslovnem svetu, okrog vratu nosi obeska s simboli družbenih omrežij, na poslovna srečanja ali javne govore pride oblečena tudi v hlače iz pitonove kože, saj to po njenih besedah pogosto prebije led in sprosti vzdušje. Na intervju za naš radio je prišla oblečena v belo usnjeno obleko.

 

Vaš videz krši ustaljena in stroga pravila poslovnega sveta. Kaj bi priporočali ženskam, podjetnicam, kako naj se oblačijo v sodobnem svetu, ki na vse pomembnejše mesto postavlja videz in podobe?

Pravzaprav vsem priporočam, tako moškim kot ženskam, da se vedno oblačijo tako, kot se želijo izraziti. Mislim, da je pomembno izražanje, ne zatiranje svojega sloga, saj to vodi k boljšim poslovnim izidom. Tako lahko v katerem koli poslovnem okolju vzbudiš več pozornosti kot sicer, najpomembneje pa je, da se počutiš udobno v svoji koži. Poslovno bolje deluješ, če se oblačiš tako, kot si želiš, in si preprosto tak, kot si najsrečnejši.

 

Ženske so v sodobnem svetu komunikacijsko informacijskih tehnologij bolj kot kadarkoli prej bombardirane s sporočili o tem, kako naj se ličijo, kakšno frizuro naj imajo, kako naj se oblačijo, kdaj naj telovadijo, kaj naj jejo, kako hitro naj shujšajo po porodu, kakšne mame naj bodo, kakšne ljubimke, seznam je pravzaprav neskončen. Kako naj ženske berejo ta sporočila?

Ženskam priporočam, da se za ta sporočila ne menijo. Najpreprostejši razlog je, da so to sporočila, ki jih posredujejo moški. V vsaki industriji popularne kulture, tudi moji, torej oglaševanju, prevladujejo moški. To je izjemno ironično, saj smo me ženske primarne porabnice vsega. Kupujemo daleč največ izdelkov, ki se oglašujejo, ob tem pa pogosteje kot moški hodimo v kino, več nas deluje na družbenih omrežjih, hkrati pa smo na področju popularne kulture ves čas podvržene moškemu pogledu na nas. Zelo preprosto je. Ko bodo vsi z odprtimi rokami sprejeli ustvarjalnost, nadarjenost in spretnosti žensk, ko bo prekinjen zaprti krog belih moških na vrhu vsake industrije, ki se pogovarjajo z belimi moškimi o drugih belih moških, bodo vse te težave izginile. Ko bi imeli filme, televizijo, oglaševanje, revije, ki bi jih vodilo in ustvarjalo enako število žensk kot moških ali – to bi bilo idealno – več žensk kot moških, saj je bilo predolgo obrnjeno, bi takoj odstranili vsa ta sporočila. Ne bodo nam več prodajali tega, kar moški mislijo, da bi ženske morale biti, temveč bodo ženske proslavljale vse tisto, kar so. Zelo veliko nas je na svetu, ki si prizadevamo, da bi se to res zgodilo. Vidimo, da se že začenja dogajati, in komaj čakam dan, ko bodo, zanimivo, ne le ženske imele boljši odnos do tega, kar vidijo v popularni kulturi, temveč bodo tudi moški spoznavali, da jih drugačen pogled na ženske in drugačen odnos do njih pravzaprav osrečujeta.

 

V digitaliziranem svetu vsakdanje življenje vse bolj zavzemajo podobe. Naša komunikacija poteka prek emotikomov, sebkov, na družbenih omrežjih smo vsi podvrženi samoznamčenju in oblikovanju javne podobe. Mediji, družbeni mediji in mi sami ustvarjamo podobocentrično družbo. Ali menite, da so ženske večje žrtve te družbe kot moški?

Podobocentrično družbo imamo le, če se strinjamo s tem, da bomo v njej živeli. In nikomur ni treba privoliti v to. Ženske se ne zavedajo, kako močno je tisto, kar objavijo na družbenih omrežjih, posledica drugih vplivov, ki imajo spet moške cilje. Zato prav vse spodbujam k popolnemu ravnodušju do tega, kaj si drugi mislijo. Zakaj? Veliko ljudi živi življenja, ki jih zelo onesrečujejo, hodi v službe, ki jih zelo onesrečujejo, na družbenih medijih pa si izdelajo fasado, za katero so zelo nesrečni. Samo zato, ker mislijo, da morajo – ker jih skrbi, kaj si bodo mislili drugi. Ko se nehaš obremenjevati s tem, kaj si mislijo drugi, lahko živiš svoje življenje tako, kot si sam želiš. Presenečeni boste, kako srečni ste lahko. Ob tem pa se zgodi še nekaj zanimivega. Kadar jasno kažeš, da ti je figo mar, kaj si mislijo drugi, se kar naenkrat začnejo zanimati zate, te občudovati in se truditi, da bi ti bili čim bolj podobni.

 

In zagotovo se marsikdo zgleduje po vas, vsaj če sodimo po odzivih, ki jih je imel pred sedmimi leti vaš govor o pornografskih praksah v intimnem življenju. Na konferenci TED je vaša predstavitev izjemno odmevala, tam pa ste tudi zagnali podjetje in spletno stran makelovenotporn.com.

Uspeh makelovenotporn je naključje. Nikoli nisem pričakovala, da se bo zgodilo to, kar se je. Makelovenotporn je posledica osebnih izkušenj. Srečujem se z mlajšimi moškimi, z moškimi v 20-ih. Pred približno devetimi ali desetimi leti sem na teh zmenkih začela opažati, kaj se zgodi, ko se današnji popolnoma svobodni dostop do pornografije sreča z nezmožnostjo, da bi se v družbi odprto in iskreno pogovarjali o spolnosti. Hkratnost obeh dejavnikov povzroči, da pornografija postane spolna vzgoja na ne preveč dober način. Srečevala sem se s spolnim vedenjem, ob katerem sem si rekla: »Joj, vem, od kod to izvira.« Mislila sem si: »Če se to dogaja meni, se verjetno še komu drugemu.« Tega seveda nisem zagotovo vedela; še enkrat naj povem, pred devetimi, desetimi leti o tem še nihče ni govoril. Ker sem po naravi usmerjena k akciji, sem se odločila, da bom nekaj ukrenila glede tega. Tako sem skoraj brez denarja oblikovala spletno stran makelovenotporn.com, ki mite o spolnosti primerja z resničnostjo. Namen te strani je torej primerjati svet pornografije z resničnostjo. Stran sem zagnala na TED-u in na moje veliko presenečenje se je odzval ves svet. Razkrila sem veliko svetovno težavo.

 

Danes je svet drugačen, vsi imamo pametne telefone in druge prenosne digitalne naprave z internetno povezavo. Pornografija je torej še bolj dostopna in brez težav prikazuje svoj pogled na to, kaj spolnost je. Je to globalni problem?

Problem je v tem, da veliko težav odvržemo pred vrata pornografske industrije, pa bi jih morali pred družbo. Ni naloga te industrije, da nas uči o spolnosti. Pornografija je zabava, ljudje so popolnoma svobodni, da se zabavajo, kakor koli hočejo. Problem ni pornografija, ampak popolna odsotnost odprtega in iskrenega pogovora o spolnosti v resničnem svetu. Če bi ta obstajal, bi poleg drugih prednosti imeli možnost, da zaradi realnega odnosa do spolnosti pornografijo vidimo le kot zabavo. Ko smo odprti do svoje spolnosti in si priznamo, da smo vsi spolna bitja, ko se lahko odprto in iskreno pogovarjamo o njej, izničimo kulturo posilstva. Izničimo spolno nadlegovanje, spolno zlorabo, spolno nasilje, saj vse to zahteva, da so žrtve tiho. Spolni nadlegovalci, nasilneži in posiljevalci se zanašajo na to, da nas bo – zaradi vpliva družbe – sram, da nam bo nerodno, zato ne bomo razkrili, kaj se je zgodilo. Za vedno se bomo skrivali v temi, oni pa bodo še naprej lahko počeli, kar pač počnejo. Želimo, da se to konča. Makelovenotporn ima le en cilj, in ta je pomagati svetu, da se bo laže pogovarjal o spolnosti. Pogovarjal odprto in iskreno, v javnosti. S tem mislim pogovore staršev z otroki, učiteljev z učenci, vseh z vsemi. Enako pomemben je odprt in iskren pogovor v zasebnosti, v intimnih partnerstvih.

 

Kakšni pa so bili odzivi uporabnikov spletne strani ob ustanovitvi in kakšni so danes, ko lahko uporabljajo tudi makelovenotporn.tv, ki je prostor za izmenjavo videoposnetkov spolnih odnosov v resničnem svetu?

Stran makelovenotporn so v osmih letih, odkar sem jo ustanovila, toplo sprejeli po vsem svetu. Ne bi mogli imeti močnejšega, bolj izjemnega odziva. Projekt makelovenotporn.tv je star tri leta in pol, imamo 400 tisoč članov, več kot 100 ustvarjajte ljubezen ne pornografije zvezd, kot imenujemo naše darovalce, več kot 1000 videoposnetkov. To smo dosegli brez pomoči in podpore, brez denarja za marketing in le z dvema polno zaposlenima – ena izmed teh sem jaz, za svoje delo nisem plačana. S svojo ekipo vsak dan bojujem bitko graditve projekta makelovenotporn. Katero koli tehnološko zagonsko podjetje lahko vsak del poslovne infrastrukture jemlje za samoumevnega. Mi ne moremo, ker v drobnem tisku vedno piše: brez vsebin za odrasle. Ne dobimo finančnih sredstev, ne dobimo banke, ne moremo urejati plačil. Vse tehnološke storitve so nam preprečene. Pa vendar nam je uspelo narediti vse to. Predstavljajte si, kaj bi lahko dosegli, če bi imeli finančna sredstva, vlagatelje, podporo. To je tudi ena izmed stvari, ki jih počnem v Sloveniji – pogovarjam se z investitorji, rada bi, da bi Slovenci pomagali financirati moj projekt. Svet spreminjamo ob pomoči spolnosti. To je izjemen izziv, hkrati pa zagotovo naslednja velika priložnost v tehnološkem svetu. Spremembe na tehnološkem področju bodo pretresle spolnost. To dokazujem ne le s svojo spletno stranjo, ampak tudi s svojo kategorijo tehnologije za spolnost. Mimogrede, najzanimivejše stvari na področju tehnologije za spolnost prihajajo od žensk, ustanoviteljic. Kot ženske si končno lastimo svojo seksualnost, nanjo vplivamo na zanimive načine. Vidimo izjemno priložnost, ki jo prinaša novi veliki trg – ženske potrebe, želje in hrepenenja, ki zgodovinsko spravljajo v zadrego, so sramotne ali tabu, zato se jim poslovni svet izogiba. Mimogrede, ko ta velikanski trg nagovoriš s tehnologijo za spolnost, nagovoriš tudi sekundarni trg – to so skrajno srečni moški.

 

Rešitev za bolj odprt pogovor o spolnosti v družbi torej vidite v izobraževanju in tehnologiji?

Tehnologija je prenovila in pretresla vsa področja našega življenja in dela. Pretresanje spolnosti je velika priložnost za nove tehnologije. To počnemo jaz in drugi podjetniki na področju tehnologije za spolnost. Jaz s svojim projektom, številni drugi ustanovitelji na področju tehnologije za spolnost, predvsem ženske, z različnimi podjetji. Ključno spoznanje za vse vlagatelje, ki razumejo, da je naslednja velika stvar na področju tehnologije pretresanje spolnosti, je: »O moj bog, koliko denarja lahko tu zaslužimo!« Denar lahko zaslužimo na dveh področjih. Na drugo področje nihče ne pomisli, saj nihče ne verjame, da je to mogoče. Prvo področje je očitno: »O moj bog, koliko denarja lahko zaslužimo na področju spolnosti in tehnologije za spolnost na splošno.« Vsi imamo spolne odnose, vsi v tem uživamo, spolnost je odporna proti recesiji, tržišče nikoli ne bo izginilo. Drugo področje pa je: »O moj bog, koliko denarja lahko zaslužimo z družbeno sprejemljivo spolnostjo!« Če naredite, kar počnemo mi pri projektu makelovenotporn – socializirate spolnost, jo naredite družbeno sprejemljivo in jo delite z drugimi – potencialno podvojite, potrojite, početverite svoje dohodke. Ljudje se počutijo dobro, če javno kupujejo vaše dobrine in storitve, tako kot javno počnejo vse drugo. Zagovarjajo, delijo, priporočajo, ocenjujejo. In se javno izpostavijo kot ambasadorji vaše blagovne znamke. To je na tisoče milijard vredna finančna prihodnost, ki jo načrtujemo. Dokaz, da je to že zdaj dosegljivo, je komaj verjetni finančni uspeh avtorice E. L. James. Avtorica 50-ih odtenkov sive je zaslužila več kot kateri koli drug zelo prodajan pisatelj, nas primer Dan Brown, Jim Patterson, Michael Crichton. Film 50 odtenkov sive je ob koncu prvega tedna predvajanja presegel rekorde največjih zaslužkarjev. To je finančna moč družbeno sprejemljive spolnosti, ki jo lahko delimo v družbi. Mimogrede, to je še moč nečesa drugega. Veliko lahko zaslužite, če ženske jemljete resno, še posebno na tem področju.

 

Kaj pa izobraževanje? Je vaš cilj spreminjanje politik in šolskega sistema, ali pa bi to naredili izven ustaljenega izobraževalnega sistema?

Da bi ovrgla predsodke na področju tehnološkega in poslovnega sveta, govorim o tem, da so na področju tehnologije tri velike priložnosti – spolnost, kanabis in kriptovalute oz. bitcoin. Ironično je, da se vlagatelji bolj zgrinjajo na drugi dve kot na prvo področje. Zagonska podjetja in vlagatelji v tvegan kapital si lahko na področjih kanabisa in kriptovalut privoščijo plačevanje lobistov, spreminjanje regulative, iniciative javnega izobraževanja, fundacije. Vse to potrebujemo tudi na področju tehnologije za spolnost, saj moramo dobiti novo pravno definicijo termina vsebine za odrasle. Moj največji izziv pri zbiranju sredstev za financiranje projekta makelovenotporn je družbena dinamika, ki jo imenujem Strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili. Nikoli ne gre za to, kaj si misli oseba, s katero se pogovarjam. Ko razumete, kaj počnemo in zakaj to počnemo, temu ne morete ugovarjati, poslovni model je jasen. Vedno gre za strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili; ta strah deluje na področju spolnosti bolj kot na katerem koli drugem. Mimogrede, strah pred tem, kaj si bodo mislili drugi, je najbolj hromeča dinamika v poslovnem svetu in življenju. Nikoli si  ne boste lastili prihodnosti, če vas bo strah, kaj si drugi mislijo o vas. Moj cilj ni pripeljati spolne vzgoje v šolski sistem – izobraževalni sistem je groza, kaj si bodo mislili drugi. Želim, da bi makelovenotporn naselil področje izobraževanja zunaj sistema. Želim ustanoviti nekaj, kar imenujem Khanova akademija spolne vzgoje. Khanova akademija, spletni vir inštrukcij, ponuja učenje vseh predmetov pod soncem razen spolne vzgoje. Tudi tehnologija za izobraževanje se hitro razvija. Zato želim zbrati sredstva, s katerimi bi odprla makelovenotporn.academy. Spletna stran že obstaja, vabljeni ste k ogledu. Hkrati vabimo vzgojiteljice in vzgojitelje z vsega sveta, naj z nami delijo gradivo za spolno vzgojo, enako, kot vabimo ljudi z vsega sveta, naj z nami delijo videoposnetke svojih spolnih odnosov v resničnem svetu za makelovenotporn.tv. To vsebino bomo pregledali in objavili glede na starost. Če ste oče ali mama in pravite: »O moj bog, moj sedemletnik me je vprašal to in to, kaj naj storim?!« lahko greste sem, če ste učitelj v razredu, tja, če pa ste odrasla oseba, ki bi se rada naučila več o spolnosti, greste lahko kamor koli. Imeli bomo več modelov plačila za šole in posameznike – glede na prenos, celoten paket učnih gradiv ali registracijo, odvisno od načinov uporabe. Dobiček pa si bomo delili na pol z ustvarjalci vsebin. Trenutno se nihče ne ukvarja s spolno vzgojo, da bi kaj zaslužil. Moji prijatelji, ki so izvrstni vzgojitelji na področju spolne vzgoje, od tega sploh ne morejo živeti. Imajo prav take težave kot mi. To bi rada spremenila, saj gre za delo izjemne vrednosti.

 

Starši vam bodo zagotovo hvaležni, saj se morajo prav zaradi dostopnosti trda pornografije že zelo zgodaj pogovarjati s svojimi otroki o tem, da je pornografija fikcija, da to ni prikaz resničnosti. Tako kot denimo akcijski filmi niso prikaz tega, kako se vozi po cesti.

Starši in vzgojitelji nam ves čas pišejo, obupno potrebujejo pomoč. Mi jim lahko damo to pomoč in grozno ironično je, da sem oblikovala makelovenotporn zato, da bi delala nekaj dobrega in hkrati s tem služila. Tehnologija za spolnost je kombinacija velike družbene koristi z izjemnimi dobički. Ne vem, kje bi začela govoriti o dohodkovnem potencialu naše akademije. Če bi le našla vlagatelje in sredstva, ki jih potrebujemo, da to naredimo. Zelo pomembna stvar, ki jo razložim staršem, je, da obstaja zelo specifičen način, na katerega se morajo starši pogovarjati s svojimi otroki o spolnosti. Po mojem prepričanju se vse v življenju začne z vami in vašimi vrednotami. Zato pogosto zastavim ljudem vprašanje: Kakšne so vaše seksualne vrednote? Na to ne zna nihče odgovoriti, saj nismo naučeni, da bi tako razmišljali. Številni izmed nas so se, če so imeli srečo, rodili v okolju in družinah, v katerih so jim starši privzgojili lepo vedenje, delovno etiko, občutek za odgovornost in zanesljivost. Nihče nas pa ni vzgojil, kako se dobro vesti v postelji. Pa bi nas morali. Ker so radodarnost, občutljivost, empatija, prijaznost in iskrenost prav tako pomembne tam kot na katerem koli drugem področju našega življenja in dela, na katerem nas dejavno učijo, da živimo v skladu s temi vrednotami. Po mojem prepričanju je poslovni model prihodnosti tak: skupne vrednote plus skupna akcija je enako skupni dobiček. Finančni in družbeni. Pri projektu Make love not porn gradimo skupnost na temelju skupnih vrednot. Zato staršem razložim, da se je z otroci zelo preprosto pogovarjati o spolnosti. Samo pomislite na druge vrednote, ki jim jih želite privzgojiti, in jih prenesite na spolnost. Naučite svoje otroke, kako naj se vedejo v spolnosti. Potem pa se prepričajte, da vaš otrok ne bo odrastel v osebo, ki ji strinjanje namerno ali nenamerno ne bo pomembno, ki bo vsiljevala spolno pozornost ljudem, ki si je ne želijo, in ki se ne bo znala pogovarjati o spolnosti tako, da bi ji to omogočalo čudovita, srečna, izpolnjujoča, zadovoljujoča spolna razmerja. Makelovenotporn je nastal po naključju, vendar pa ni nobeno naključje, da sem 30 let delala v oglaševanju. 30 let sem se ukvarjala s komuniciranjem in vem, da so vse dobre stvari v poslu in življenju posledica dobre komunikacije. V spolnosti ni nič drugače. Dober spolni odnos je posledica dobrega sporazumevanja. Zato je naš cilj pri projektu makelovenotporn olajšati pogovor o spolnosti. Ko vsi spregovorimo o njej, olajšamo komunikacijo in odpremo vrata boljšim razmerjem, boljšim medčloveškim odnosom, boljšemu življenju.

 

Že v začetku najinega pogovora sva govorili o tem, da so podobe vse bolj prisotne v naših življenjih. Veliko podob ustvari tudi oglaševalska industrija, v kateri ste delali 30 let. Ali je po vašem mnenju tudi oglaševalska industrija kriva za pornografizacijo, ali prikazuje podobe seksa, ker se seks prodaja?

Dovolj imam govorjenja o tem, da se spolnost prodaja. Zakaj? Ko ljudje govorijo o tem starem klišeju, govorijo le iz moške perspektive, čeprav se tega ne zavedajo. Niti začeli še nismo odkrivati, kako dobro se spolnost prodaja, če jo namesto tega prikazujemo z žensko optiko. Torej, res se prodaja, ampak ne iz grozljivo klišejske moške, temveč iz ženske perspektive. Ta omogoča prodajo spolnosti na popolnoma drugačen način – empatičen, radodaren, čudovit, radosten, potrjujoč in osrečujoč.

 

Kdo je odgovoren za spremembe? Morajo spregovoriti ženske, ki ustvarjajo v oglaševanju? Jih bodo slišali?

Vsaka ženska in vsak osveščen moški morata spregovoriti. Če nihče ne spregovori, se nič ne spremeni.

 

Cindy Gallop, kako spremljate predvolilno kampanjo v Združenih državah Amerike, ki generira številne razprave o odnosih med moškimi in ženskami, o ženskah v politiki in na oblasti, o spolnem nadlegovanju, spolnih napadih, mizoginiji… Neverjetno je, da se o tem pogovarjamo leta 2016, očitno se stvari še niso dosti spremenile. 

Edina dobra stvar tega odvratnega spektakla, ameriške predsedniške kampanje, je še en prikaz tega, da morajo v vsaki industriji za delovna mesta odlično kvalificirane in usposobljene ženske tekmovati s popolnoma nekvalificiranimi moškimi. Edina dobra stvar pri tem je, da poudarjamo, kako močno so spolno nadlegovanje, zloraba in napad del vsakdanjega življenja vsake ženske. Pogovore o tem spravljamo na površje, ženske po vsem svetu vendarle dvigajo glas, ker imajo vsega že čez glavo. Žalostno je, da je to dobra posledica.

 

Pomembno orodje za razkrivanje neprimernih vedenj so tudi družbena omrežja, saj izpostavljajo določene dogodke in odpirajo razpravo o tem, kaj je in kaj ni primerno.

Na eni strani so družbeni mediji odlični za razkrivanje vedenja, ki je bilo prej prikrito, na drugi pa je še pomembneje, da moški razumejo ženske izkušnje. Pri družbenih medijih je žalostno to, da moški na Twitterju ogledujejo profile drugih moških, ne žensk. Številni popolnoma napačno menijo, da se od žensk ne morejo ničesar naučiti, da te nimajo povedati nič pametnega. Mimogrede, ozaveščeni moški niso takega mnenja. Tudi mlajši so druga generacija. Imam veliko oboževalcev, veliko moških me spremlja na Twitterju. Pišejo mi in pravijo, da močno cenijo moje mnenje. Mladi moški v oglaševanju pravijo, da se strinjajo z vsem, kar pravim, in da si želijo spremembe. Zato je zelo pomembno, da začnejo ogledovati profile žensk na Twitterju, da se spoprijateljijo za ženskami na Facebooku. Moški bi morali brati, kar pišejo ženske na družbenih omrežjih, da bi slišali in razumeli naše izkušnje. Moški na splošno v življenju, pa tudi na družbenih omrežjih, preveč omalovažujejo ženske in tisto, kar govorijo. Ne verjamejo jim. Vse to odvratno vedenje, ki zdaj prihaja v javnost, je dobro zato, da bodo spoznali, kakšna je za ženske vsakdanja resničnost, ki je sami nikoli ne izkusijo. To je koristno.

 

Zakaj so mlajši moški drugačni, kje vidite vzroke za to?

Pri mlajših moških opažam drugačen odnos. Vidim željo po enakopravnem partnerstvu. Vidim željo po prožnem delovniku; tako kot ženske tudi ti moški želijo preživljati čas s svojimi otroki in družinami. Vidim veliko bolj razsvetljen odnos. Moj namen je razširiti ta odnos, da bo postal univerzalen. Veliko spodbude mi daje mlajši rod moških, saj lahko naučijo starejše veliko stvari. Odgovor na vse to je zelo preprost. Prav to ves čas predlagam oglaševalski in drugim industrijam: spremenite odnos. Naredite vse, kar lahko, da boste ustvarili delovno okolje, v katerem je pol žensk, pol moških – ali pa celo več žensk, saj je bilo to razmerje predolgo obrnjeno. Takoj ko oblikujete tako delovno okolje, izničite številne negativne dinamike, ne da bi se jih sploh morali neposredno lotiti. Na primer: takoj ko je razmerje pol – pol, enakovredno žensko – moško delovno okolje, izničite spolno nadlegovanje. Prvič zato, ker ni več implicitne bratske potrditve, značilne za delovna okolja, v katerih prevladujejo moški in v katerih je tako vedenje sprejeto. In drugič, če morajo moški vsak dan v poslovnih okoljih stopati v interakcije s sposobnimi ženskami, s katerimi so si enakovredni, žensk ne vidijo več le v dveh vlogah – kot tajnice ali ljubice.

 

Ženske seveda še niso enakopravne. Četudi so delovna okolja lahko bolj spolno uravnotežena, pa je na vodstvenih položajih ženske še vedno zelo malo, še vedno se udarijo v stekleni strop, ki ga ne morejo prebiti. Kaj svetujete ženskam?

Ženskam pravim: Če delate nekje, kjer ne cenijo vaših enkratnih sposobnosti in darov, kjer ne sprejemajo, nagrajujejo in hvalijo vaše ustvarjalnosti, kjer nimate prostora za inovacije in premike, ki jih želite narediti v poslu, potem PZS – Pojdite, zaboga, stran. Tam nočete delati. Pojdite, zaboga, stran, ustanovite svoje podjetje, spremenite kaj, zavzemite industrijo. Saj je veliko priložnosti, da stvari delate drugače kot v zaprtem krogu belih moških, ki se z belimi moškimi pogovarjajo o drugih belih moških. Ne zapravljajte časa za butanje v stekleni strop, pojdite, zaboga, stran in ustanovite svoje podjetje.

 

Kaj pa svetujete moškim?

Moški, če ne sprejmete nadarjenosti in ustvarjalnosti žensk, ogromno zamujate in prihodnost nikoli ne bo vaša. Ozaveščeni moški to razumejo in sprejemajo priložnosti za poslovno sodelovanje z ženskami, neozaveščeni moški pa se tega ne zavedajo, zato bodo njihova podjetja propadla.

 

 


Cindy Gallop

26.10.2016

Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti se je Urška Henigman pogovarjala o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu.

Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. V okviru predstavitve je tudi zagnala spletno stran makelovenotporn.com, ki je do danes že prerasla v spletno skupnost.  Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti smo se pogovarjali o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu. Cindy Gallop ruši stroga pravila oblačenja v poslovnem svetu, okrog vratu nosi obeska s simboli družbenih omrežij, na poslovna srečanja ali javne govore pride oblečena tudi v hlače iz pitonove kože, saj to po njenih besedah pogosto prebije led in sprosti vzdušje. Na intervju za naš radio je prišla oblečena v belo usnjeno obleko.

 

Vaš videz krši ustaljena in stroga pravila poslovnega sveta. Kaj bi priporočali ženskam, podjetnicam, kako naj se oblačijo v sodobnem svetu, ki na vse pomembnejše mesto postavlja videz in podobe?

Pravzaprav vsem priporočam, tako moškim kot ženskam, da se vedno oblačijo tako, kot se želijo izraziti. Mislim, da je pomembno izražanje, ne zatiranje svojega sloga, saj to vodi k boljšim poslovnim izidom. Tako lahko v katerem koli poslovnem okolju vzbudiš več pozornosti kot sicer, najpomembneje pa je, da se počutiš udobno v svoji koži. Poslovno bolje deluješ, če se oblačiš tako, kot si želiš, in si preprosto tak, kot si najsrečnejši.

 

Ženske so v sodobnem svetu komunikacijsko informacijskih tehnologij bolj kot kadarkoli prej bombardirane s sporočili o tem, kako naj se ličijo, kakšno frizuro naj imajo, kako naj se oblačijo, kdaj naj telovadijo, kaj naj jejo, kako hitro naj shujšajo po porodu, kakšne mame naj bodo, kakšne ljubimke, seznam je pravzaprav neskončen. Kako naj ženske berejo ta sporočila?

Ženskam priporočam, da se za ta sporočila ne menijo. Najpreprostejši razlog je, da so to sporočila, ki jih posredujejo moški. V vsaki industriji popularne kulture, tudi moji, torej oglaševanju, prevladujejo moški. To je izjemno ironično, saj smo me ženske primarne porabnice vsega. Kupujemo daleč največ izdelkov, ki se oglašujejo, ob tem pa pogosteje kot moški hodimo v kino, več nas deluje na družbenih omrežjih, hkrati pa smo na področju popularne kulture ves čas podvržene moškemu pogledu na nas. Zelo preprosto je. Ko bodo vsi z odprtimi rokami sprejeli ustvarjalnost, nadarjenost in spretnosti žensk, ko bo prekinjen zaprti krog belih moških na vrhu vsake industrije, ki se pogovarjajo z belimi moškimi o drugih belih moških, bodo vse te težave izginile. Ko bi imeli filme, televizijo, oglaševanje, revije, ki bi jih vodilo in ustvarjalo enako število žensk kot moških ali – to bi bilo idealno – več žensk kot moških, saj je bilo predolgo obrnjeno, bi takoj odstranili vsa ta sporočila. Ne bodo nam več prodajali tega, kar moški mislijo, da bi ženske morale biti, temveč bodo ženske proslavljale vse tisto, kar so. Zelo veliko nas je na svetu, ki si prizadevamo, da bi se to res zgodilo. Vidimo, da se že začenja dogajati, in komaj čakam dan, ko bodo, zanimivo, ne le ženske imele boljši odnos do tega, kar vidijo v popularni kulturi, temveč bodo tudi moški spoznavali, da jih drugačen pogled na ženske in drugačen odnos do njih pravzaprav osrečujeta.

 

V digitaliziranem svetu vsakdanje življenje vse bolj zavzemajo podobe. Naša komunikacija poteka prek emotikomov, sebkov, na družbenih omrežjih smo vsi podvrženi samoznamčenju in oblikovanju javne podobe. Mediji, družbeni mediji in mi sami ustvarjamo podobocentrično družbo. Ali menite, da so ženske večje žrtve te družbe kot moški?

Podobocentrično družbo imamo le, če se strinjamo s tem, da bomo v njej živeli. In nikomur ni treba privoliti v to. Ženske se ne zavedajo, kako močno je tisto, kar objavijo na družbenih omrežjih, posledica drugih vplivov, ki imajo spet moške cilje. Zato prav vse spodbujam k popolnemu ravnodušju do tega, kaj si drugi mislijo. Zakaj? Veliko ljudi živi življenja, ki jih zelo onesrečujejo, hodi v službe, ki jih zelo onesrečujejo, na družbenih medijih pa si izdelajo fasado, za katero so zelo nesrečni. Samo zato, ker mislijo, da morajo – ker jih skrbi, kaj si bodo mislili drugi. Ko se nehaš obremenjevati s tem, kaj si mislijo drugi, lahko živiš svoje življenje tako, kot si sam želiš. Presenečeni boste, kako srečni ste lahko. Ob tem pa se zgodi še nekaj zanimivega. Kadar jasno kažeš, da ti je figo mar, kaj si mislijo drugi, se kar naenkrat začnejo zanimati zate, te občudovati in se truditi, da bi ti bili čim bolj podobni.

 

In zagotovo se marsikdo zgleduje po vas, vsaj če sodimo po odzivih, ki jih je imel pred sedmimi leti vaš govor o pornografskih praksah v intimnem življenju. Na konferenci TED je vaša predstavitev izjemno odmevala, tam pa ste tudi zagnali podjetje in spletno stran makelovenotporn.com.

Uspeh makelovenotporn je naključje. Nikoli nisem pričakovala, da se bo zgodilo to, kar se je. Makelovenotporn je posledica osebnih izkušenj. Srečujem se z mlajšimi moškimi, z moškimi v 20-ih. Pred približno devetimi ali desetimi leti sem na teh zmenkih začela opažati, kaj se zgodi, ko se današnji popolnoma svobodni dostop do pornografije sreča z nezmožnostjo, da bi se v družbi odprto in iskreno pogovarjali o spolnosti. Hkratnost obeh dejavnikov povzroči, da pornografija postane spolna vzgoja na ne preveč dober način. Srečevala sem se s spolnim vedenjem, ob katerem sem si rekla: »Joj, vem, od kod to izvira.« Mislila sem si: »Če se to dogaja meni, se verjetno še komu drugemu.« Tega seveda nisem zagotovo vedela; še enkrat naj povem, pred devetimi, desetimi leti o tem še nihče ni govoril. Ker sem po naravi usmerjena k akciji, sem se odločila, da bom nekaj ukrenila glede tega. Tako sem skoraj brez denarja oblikovala spletno stran makelovenotporn.com, ki mite o spolnosti primerja z resničnostjo. Namen te strani je torej primerjati svet pornografije z resničnostjo. Stran sem zagnala na TED-u in na moje veliko presenečenje se je odzval ves svet. Razkrila sem veliko svetovno težavo.

 

Danes je svet drugačen, vsi imamo pametne telefone in druge prenosne digitalne naprave z internetno povezavo. Pornografija je torej še bolj dostopna in brez težav prikazuje svoj pogled na to, kaj spolnost je. Je to globalni problem?

Problem je v tem, da veliko težav odvržemo pred vrata pornografske industrije, pa bi jih morali pred družbo. Ni naloga te industrije, da nas uči o spolnosti. Pornografija je zabava, ljudje so popolnoma svobodni, da se zabavajo, kakor koli hočejo. Problem ni pornografija, ampak popolna odsotnost odprtega in iskrenega pogovora o spolnosti v resničnem svetu. Če bi ta obstajal, bi poleg drugih prednosti imeli možnost, da zaradi realnega odnosa do spolnosti pornografijo vidimo le kot zabavo. Ko smo odprti do svoje spolnosti in si priznamo, da smo vsi spolna bitja, ko se lahko odprto in iskreno pogovarjamo o njej, izničimo kulturo posilstva. Izničimo spolno nadlegovanje, spolno zlorabo, spolno nasilje, saj vse to zahteva, da so žrtve tiho. Spolni nadlegovalci, nasilneži in posiljevalci se zanašajo na to, da nas bo – zaradi vpliva družbe – sram, da nam bo nerodno, zato ne bomo razkrili, kaj se je zgodilo. Za vedno se bomo skrivali v temi, oni pa bodo še naprej lahko počeli, kar pač počnejo. Želimo, da se to konča. Makelovenotporn ima le en cilj, in ta je pomagati svetu, da se bo laže pogovarjal o spolnosti. Pogovarjal odprto in iskreno, v javnosti. S tem mislim pogovore staršev z otroki, učiteljev z učenci, vseh z vsemi. Enako pomemben je odprt in iskren pogovor v zasebnosti, v intimnih partnerstvih.

 

Kakšni pa so bili odzivi uporabnikov spletne strani ob ustanovitvi in kakšni so danes, ko lahko uporabljajo tudi makelovenotporn.tv, ki je prostor za izmenjavo videoposnetkov spolnih odnosov v resničnem svetu?

Stran makelovenotporn so v osmih letih, odkar sem jo ustanovila, toplo sprejeli po vsem svetu. Ne bi mogli imeti močnejšega, bolj izjemnega odziva. Projekt makelovenotporn.tv je star tri leta in pol, imamo 400 tisoč članov, več kot 100 ustvarjajte ljubezen ne pornografije zvezd, kot imenujemo naše darovalce, več kot 1000 videoposnetkov. To smo dosegli brez pomoči in podpore, brez denarja za marketing in le z dvema polno zaposlenima – ena izmed teh sem jaz, za svoje delo nisem plačana. S svojo ekipo vsak dan bojujem bitko graditve projekta makelovenotporn. Katero koli tehnološko zagonsko podjetje lahko vsak del poslovne infrastrukture jemlje za samoumevnega. Mi ne moremo, ker v drobnem tisku vedno piše: brez vsebin za odrasle. Ne dobimo finančnih sredstev, ne dobimo banke, ne moremo urejati plačil. Vse tehnološke storitve so nam preprečene. Pa vendar nam je uspelo narediti vse to. Predstavljajte si, kaj bi lahko dosegli, če bi imeli finančna sredstva, vlagatelje, podporo. To je tudi ena izmed stvari, ki jih počnem v Sloveniji – pogovarjam se z investitorji, rada bi, da bi Slovenci pomagali financirati moj projekt. Svet spreminjamo ob pomoči spolnosti. To je izjemen izziv, hkrati pa zagotovo naslednja velika priložnost v tehnološkem svetu. Spremembe na tehnološkem področju bodo pretresle spolnost. To dokazujem ne le s svojo spletno stranjo, ampak tudi s svojo kategorijo tehnologije za spolnost. Mimogrede, najzanimivejše stvari na področju tehnologije za spolnost prihajajo od žensk, ustanoviteljic. Kot ženske si končno lastimo svojo seksualnost, nanjo vplivamo na zanimive načine. Vidimo izjemno priložnost, ki jo prinaša novi veliki trg – ženske potrebe, želje in hrepenenja, ki zgodovinsko spravljajo v zadrego, so sramotne ali tabu, zato se jim poslovni svet izogiba. Mimogrede, ko ta velikanski trg nagovoriš s tehnologijo za spolnost, nagovoriš tudi sekundarni trg – to so skrajno srečni moški.

 

Rešitev za bolj odprt pogovor o spolnosti v družbi torej vidite v izobraževanju in tehnologiji?

Tehnologija je prenovila in pretresla vsa področja našega življenja in dela. Pretresanje spolnosti je velika priložnost za nove tehnologije. To počnemo jaz in drugi podjetniki na področju tehnologije za spolnost. Jaz s svojim projektom, številni drugi ustanovitelji na področju tehnologije za spolnost, predvsem ženske, z različnimi podjetji. Ključno spoznanje za vse vlagatelje, ki razumejo, da je naslednja velika stvar na področju tehnologije pretresanje spolnosti, je: »O moj bog, koliko denarja lahko tu zaslužimo!« Denar lahko zaslužimo na dveh področjih. Na drugo področje nihče ne pomisli, saj nihče ne verjame, da je to mogoče. Prvo področje je očitno: »O moj bog, koliko denarja lahko zaslužimo na področju spolnosti in tehnologije za spolnost na splošno.« Vsi imamo spolne odnose, vsi v tem uživamo, spolnost je odporna proti recesiji, tržišče nikoli ne bo izginilo. Drugo področje pa je: »O moj bog, koliko denarja lahko zaslužimo z družbeno sprejemljivo spolnostjo!« Če naredite, kar počnemo mi pri projektu makelovenotporn – socializirate spolnost, jo naredite družbeno sprejemljivo in jo delite z drugimi – potencialno podvojite, potrojite, početverite svoje dohodke. Ljudje se počutijo dobro, če javno kupujejo vaše dobrine in storitve, tako kot javno počnejo vse drugo. Zagovarjajo, delijo, priporočajo, ocenjujejo. In se javno izpostavijo kot ambasadorji vaše blagovne znamke. To je na tisoče milijard vredna finančna prihodnost, ki jo načrtujemo. Dokaz, da je to že zdaj dosegljivo, je komaj verjetni finančni uspeh avtorice E. L. James. Avtorica 50-ih odtenkov sive je zaslužila več kot kateri koli drug zelo prodajan pisatelj, nas primer Dan Brown, Jim Patterson, Michael Crichton. Film 50 odtenkov sive je ob koncu prvega tedna predvajanja presegel rekorde največjih zaslužkarjev. To je finančna moč družbeno sprejemljive spolnosti, ki jo lahko delimo v družbi. Mimogrede, to je še moč nečesa drugega. Veliko lahko zaslužite, če ženske jemljete resno, še posebno na tem področju.

 

Kaj pa izobraževanje? Je vaš cilj spreminjanje politik in šolskega sistema, ali pa bi to naredili izven ustaljenega izobraževalnega sistema?

Da bi ovrgla predsodke na področju tehnološkega in poslovnega sveta, govorim o tem, da so na področju tehnologije tri velike priložnosti – spolnost, kanabis in kriptovalute oz. bitcoin. Ironično je, da se vlagatelji bolj zgrinjajo na drugi dve kot na prvo področje. Zagonska podjetja in vlagatelji v tvegan kapital si lahko na področjih kanabisa in kriptovalut privoščijo plačevanje lobistov, spreminjanje regulative, iniciative javnega izobraževanja, fundacije. Vse to potrebujemo tudi na področju tehnologije za spolnost, saj moramo dobiti novo pravno definicijo termina vsebine za odrasle. Moj največji izziv pri zbiranju sredstev za financiranje projekta makelovenotporn je družbena dinamika, ki jo imenujem Strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili. Nikoli ne gre za to, kaj si misli oseba, s katero se pogovarjam. Ko razumete, kaj počnemo in zakaj to počnemo, temu ne morete ugovarjati, poslovni model je jasen. Vedno gre za strah pred tem, kaj si bodo drugi mislili; ta strah deluje na področju spolnosti bolj kot na katerem koli drugem. Mimogrede, strah pred tem, kaj si bodo mislili drugi, je najbolj hromeča dinamika v poslovnem svetu in življenju. Nikoli si  ne boste lastili prihodnosti, če vas bo strah, kaj si drugi mislijo o vas. Moj cilj ni pripeljati spolne vzgoje v šolski sistem – izobraževalni sistem je groza, kaj si bodo mislili drugi. Želim, da bi makelovenotporn naselil področje izobraževanja zunaj sistema. Želim ustanoviti nekaj, kar imenujem Khanova akademija spolne vzgoje. Khanova akademija, spletni vir inštrukcij, ponuja učenje vseh predmetov pod soncem razen spolne vzgoje. Tudi tehnologija za izobraževanje se hitro razvija. Zato želim zbrati sredstva, s katerimi bi odprla makelovenotporn.academy. Spletna stran že obstaja, vabljeni ste k ogledu. Hkrati vabimo vzgojiteljice in vzgojitelje z vsega sveta, naj z nami delijo gradivo za spolno vzgojo, enako, kot vabimo ljudi z vsega sveta, naj z nami delijo videoposnetke svojih spolnih odnosov v resničnem svetu za makelovenotporn.tv. To vsebino bomo pregledali in objavili glede na starost. Če ste oče ali mama in pravite: »O moj bog, moj sedemletnik me je vprašal to in to, kaj naj storim?!« lahko greste sem, če ste učitelj v razredu, tja, če pa ste odrasla oseba, ki bi se rada naučila več o spolnosti, greste lahko kamor koli. Imeli bomo več modelov plačila za šole in posameznike – glede na prenos, celoten paket učnih gradiv ali registracijo, odvisno od načinov uporabe. Dobiček pa si bomo delili na pol z ustvarjalci vsebin. Trenutno se nihče ne ukvarja s spolno vzgojo, da bi kaj zaslužil. Moji prijatelji, ki so izvrstni vzgojitelji na področju spolne vzgoje, od tega sploh ne morejo živeti. Imajo prav take težave kot mi. To bi rada spremenila, saj gre za delo izjemne vrednosti.

 

Starši vam bodo zagotovo hvaležni, saj se morajo prav zaradi dostopnosti trda pornografije že zelo zgodaj pogovarjati s svojimi otroki o tem, da je pornografija fikcija, da to ni prikaz resničnosti. Tako kot denimo akcijski filmi niso prikaz tega, kako se vozi po cesti.

Starši in vzgojitelji nam ves čas pišejo, obupno potrebujejo pomoč. Mi jim lahko damo to pomoč in grozno ironično je, da sem oblikovala makelovenotporn zato, da bi delala nekaj dobrega in hkrati s tem služila. Tehnologija za spolnost je kombinacija velike družbene koristi z izjemnimi dobički. Ne vem, kje bi začela govoriti o dohodkovnem potencialu naše akademije. Če bi le našla vlagatelje in sredstva, ki jih potrebujemo, da to naredimo. Zelo pomembna stvar, ki jo razložim staršem, je, da obstaja zelo specifičen način, na katerega se morajo starši pogovarjati s svojimi otroki o spolnosti. Po mojem prepričanju se vse v življenju začne z vami in vašimi vrednotami. Zato pogosto zastavim ljudem vprašanje: Kakšne so vaše seksualne vrednote? Na to ne zna nihče odgovoriti, saj nismo naučeni, da bi tako razmišljali. Številni izmed nas so se, če so imeli srečo, rodili v okolju in družinah, v katerih so jim starši privzgojili lepo vedenje, delovno etiko, občutek za odgovornost in zanesljivost. Nihče nas pa ni vzgojil, kako se dobro vesti v postelji. Pa bi nas morali. Ker so radodarnost, občutljivost, empatija, prijaznost in iskrenost prav tako pomembne tam kot na katerem koli drugem področju našega življenja in dela, na katerem nas dejavno učijo, da živimo v skladu s temi vrednotami. Po mojem prepričanju je poslovni model prihodnosti tak: skupne vrednote plus skupna akcija je enako skupni dobiček. Finančni in družbeni. Pri projektu Make love not porn gradimo skupnost na temelju skupnih vrednot. Zato staršem razložim, da se je z otroci zelo preprosto pogovarjati o spolnosti. Samo pomislite na druge vrednote, ki jim jih želite privzgojiti, in jih prenesite na spolnost. Naučite svoje otroke, kako naj se vedejo v spolnosti. Potem pa se prepričajte, da vaš otrok ne bo odrastel v osebo, ki ji strinjanje namerno ali nenamerno ne bo pomembno, ki bo vsiljevala spolno pozornost ljudem, ki si je ne želijo, in ki se ne bo znala pogovarjati o spolnosti tako, da bi ji to omogočalo čudovita, srečna, izpolnjujoča, zadovoljujoča spolna razmerja. Makelovenotporn je nastal po naključju, vendar pa ni nobeno naključje, da sem 30 let delala v oglaševanju. 30 let sem se ukvarjala s komuniciranjem in vem, da so vse dobre stvari v poslu in življenju posledica dobre komunikacije. V spolnosti ni nič drugače. Dober spolni odnos je posledica dobrega sporazumevanja. Zato je naš cilj pri projektu makelovenotporn olajšati pogovor o spolnosti. Ko vsi spregovorimo o njej, olajšamo komunikacijo in odpremo vrata boljšim razmerjem, boljšim medčloveškim odnosom, boljšemu življenju.

 

Že v začetku najinega pogovora sva govorili o tem, da so podobe vse bolj prisotne v naših življenjih. Veliko podob ustvari tudi oglaševalska industrija, v kateri ste delali 30 let. Ali je po vašem mnenju tudi oglaševalska industrija kriva za pornografizacijo, ali prikazuje podobe seksa, ker se seks prodaja?

Dovolj imam govorjenja o tem, da se spolnost prodaja. Zakaj? Ko ljudje govorijo o tem starem klišeju, govorijo le iz moške perspektive, čeprav se tega ne zavedajo. Niti začeli še nismo odkrivati, kako dobro se spolnost prodaja, če jo namesto tega prikazujemo z žensko optiko. Torej, res se prodaja, ampak ne iz grozljivo klišejske moške, temveč iz ženske perspektive. Ta omogoča prodajo spolnosti na popolnoma drugačen način – empatičen, radodaren, čudovit, radosten, potrjujoč in osrečujoč.

 

Kdo je odgovoren za spremembe? Morajo spregovoriti ženske, ki ustvarjajo v oglaševanju? Jih bodo slišali?

Vsaka ženska in vsak osveščen moški morata spregovoriti. Če nihče ne spregovori, se nič ne spremeni.

 

Cindy Gallop, kako spremljate predvolilno kampanjo v Združenih državah Amerike, ki generira številne razprave o odnosih med moškimi in ženskami, o ženskah v politiki in na oblasti, o spolnem nadlegovanju, spolnih napadih, mizoginiji… Neverjetno je, da se o tem pogovarjamo leta 2016, očitno se stvari še niso dosti spremenile. 

Edina dobra stvar tega odvratnega spektakla, ameriške predsedniške kampanje, je še en prikaz tega, da morajo v vsaki industriji za delovna mesta odlično kvalificirane in usposobljene ženske tekmovati s popolnoma nekvalificiranimi moškimi. Edina dobra stvar pri tem je, da poudarjamo, kako močno so spolno nadlegovanje, zloraba in napad del vsakdanjega življenja vsake ženske. Pogovore o tem spravljamo na površje, ženske po vsem svetu vendarle dvigajo glas, ker imajo vsega že čez glavo. Žalostno je, da je to dobra posledica.

 

Pomembno orodje za razkrivanje neprimernih vedenj so tudi družbena omrežja, saj izpostavljajo določene dogodke in odpirajo razpravo o tem, kaj je in kaj ni primerno.

Na eni strani so družbeni mediji odlični za razkrivanje vedenja, ki je bilo prej prikrito, na drugi pa je še pomembneje, da moški razumejo ženske izkušnje. Pri družbenih medijih je žalostno to, da moški na Twitterju ogledujejo profile drugih moških, ne žensk. Številni popolnoma napačno menijo, da se od žensk ne morejo ničesar naučiti, da te nimajo povedati nič pametnega. Mimogrede, ozaveščeni moški niso takega mnenja. Tudi mlajši so druga generacija. Imam veliko oboževalcev, veliko moških me spremlja na Twitterju. Pišejo mi in pravijo, da močno cenijo moje mnenje. Mladi moški v oglaševanju pravijo, da se strinjajo z vsem, kar pravim, in da si želijo spremembe. Zato je zelo pomembno, da začnejo ogledovati profile žensk na Twitterju, da se spoprijateljijo za ženskami na Facebooku. Moški bi morali brati, kar pišejo ženske na družbenih omrežjih, da bi slišali in razumeli naše izkušnje. Moški na splošno v življenju, pa tudi na družbenih omrežjih, preveč omalovažujejo ženske in tisto, kar govorijo. Ne verjamejo jim. Vse to odvratno vedenje, ki zdaj prihaja v javnost, je dobro zato, da bodo spoznali, kakšna je za ženske vsakdanja resničnost, ki je sami nikoli ne izkusijo. To je koristno.

 

Zakaj so mlajši moški drugačni, kje vidite vzroke za to?

Pri mlajših moških opažam drugačen odnos. Vidim željo po enakopravnem partnerstvu. Vidim željo po prožnem delovniku; tako kot ženske tudi ti moški želijo preživljati čas s svojimi otroki in družinami. Vidim veliko bolj razsvetljen odnos. Moj namen je razširiti ta odnos, da bo postal univerzalen. Veliko spodbude mi daje mlajši rod moških, saj lahko naučijo starejše veliko stvari. Odgovor na vse to je zelo preprost. Prav to ves čas predlagam oglaševalski in drugim industrijam: spremenite odnos. Naredite vse, kar lahko, da boste ustvarili delovno okolje, v katerem je pol žensk, pol moških – ali pa celo več žensk, saj je bilo to razmerje predolgo obrnjeno. Takoj ko oblikujete tako delovno okolje, izničite številne negativne dinamike, ne da bi se jih sploh morali neposredno lotiti. Na primer: takoj ko je razmerje pol – pol, enakovredno žensko – moško delovno okolje, izničite spolno nadlegovanje. Prvič zato, ker ni več implicitne bratske potrditve, značilne za delovna okolja, v katerih prevladujejo moški in v katerih je tako vedenje sprejeto. In drugič, če morajo moški vsak dan v poslovnih okoljih stopati v interakcije s sposobnimi ženskami, s katerimi so si enakovredni, žensk ne vidijo več le v dveh vlogah – kot tajnice ali ljubice.

 

Ženske seveda še niso enakopravne. Četudi so delovna okolja lahko bolj spolno uravnotežena, pa je na vodstvenih položajih ženske še vedno zelo malo, še vedno se udarijo v stekleni strop, ki ga ne morejo prebiti. Kaj svetujete ženskam?

Ženskam pravim: Če delate nekje, kjer ne cenijo vaših enkratnih sposobnosti in darov, kjer ne sprejemajo, nagrajujejo in hvalijo vaše ustvarjalnosti, kjer nimate prostora za inovacije in premike, ki jih želite narediti v poslu, potem PZS – Pojdite, zaboga, stran. Tam nočete delati. Pojdite, zaboga, stran, ustanovite svoje podjetje, spremenite kaj, zavzemite industrijo. Saj je veliko priložnosti, da stvari delate drugače kot v zaprtem krogu belih moških, ki se z belimi moškimi pogovarjajo o drugih belih moških. Ne zapravljajte časa za butanje v stekleni strop, pojdite, zaboga, stran in ustanovite svoje podjetje.

 

Kaj pa svetujete moškim?

Moški, če ne sprejmete nadarjenosti in ustvarjalnosti žensk, ogromno zamujate in prihodnost nikoli ne bo vaša. Ozaveščeni moški to razumejo in sprejemajo priložnosti za poslovno sodelovanje z ženskami, neozaveščeni moški pa se tega ne zavedajo, zato bodo njihova podjetja propadla.

 

 


21.02.2024

Doc. dr. Tanja Bagar: "O konoplji vedo pacienti več kot zdravniki."

Doc. dr. Tanja Bagar je direktorica in soustanoviteljica inštituta Icanna. Diplomirala je iz mikrobiologije in pozneje še doktorirala iz biomedicine, smer molekularna biologija in biokemija. Kot mlada raziskovalka je delala na Kemijskem inštitutu na oddelku za biotehnologijo ter leta 2010 prejela Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Ima bogate raziskovalne izkušnje, ki jih je pridobila v laboratorijih na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, v Bolnišnici Topolšica, na Inštitutu za mikrobiologijo in genetiko na univerzi Georg-August v Göttingenu v Nemčiji ter na Inštitutu za celično biologijo Univerze v Edinburgu. Danes predava na Alma Mater Evropea, ukvarja pa se tudi z ekoremediacijami. Je avtorica knjige Konoplja v medicini. Doc. Dr. Tanjo Bagar je pred mikrofon povabila Cirila Štuber. Fotografija: osebni arhiv


14.02.2024

Tim Prezelj, raziskovalec spolne vzgoje v šoli: To ni predmet kot matematika, ampak mehka veščina

V slovenskih šolah od leta 1985 nimamo samostojnega predmeta spolna vzgoja, te vsebine se poučuje medpredmetno, vendar ne celovito in ne povsod - veliko je namreč odvisno od pripravljenosti posameznih učiteljic in učiteljev. Mladi zato večino informacij o spolnosti, intimi, odnosih in čustvih iščejo na spletu, kjer pa prepogosto naletijo predvsem na laži, mite, stereotipe, predsodke, sovraštvo, nasilje in pornografijo. Kakšna bi morala biti celovita in sistematična spolna vzgoja? O tem v tokratni oddaji Intervju. Raziskovalec Tim Prezelj je opravil raziskavo o spolni vzgoji v slovenskih osnovnih šolah. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.


07.02.2024

Ana Duša, režiserka predstave Umetnost vojne/umetnost miru

V Mladinskem gledališču v Ljubljani pripravljajo poseben program za vključevanje mladih v gledališče in – širše povedano – javni diskurz na splošno. Program so poimenovali Mlado mladinsko. Druga predstava, ki so jo ustvarili mladi skupaj z avtorsko ekipo in člani ansambla mladinskega gledališča, ima naslov Umetnost vojne/umetnost miru. Zakaj je pomembno, da mladi razmišljajo o vojni, čeprav se jih ni dotaknila in, upamo, je tudi ne bodo doživeli? Ali lahko brskanje po dramatičnih izkušnjah vojne kaj spremeni? Kakšna je izkušnja z delom z mladimi? O vsem tem z režiserko Ano Duša.


31.01.2024

Simon Ošlak Gerasimov o slovenskih sledeh v Gradcu

Novinar, profesor slovenščine in ruščine ter književnik Simon Ošlak Gerasimov je dejaven na številnih področjih. Za slovenski program ORF spremlja dogajanje na avstrijskem Štajerskem, tja ga je pripeljala študijska izbira. Po opravljeni dvojezični ljudski šoli v Celovcu in slovenski gimnaziji se je namreč odločil, da bo izobraževanje nadaljeval v Gradcu. To je bila, kot pravi, logična pot. Ker ga navdušuje zgodovina, ni presenečenje, da se je glavnega mesta avstrijske Štajerske lotil raziskovalno.


24.01.2024

Matevž Podjed, direktor Notranjskega parka: Ekosistem Cerkniškega jezera je na veliki preizkušnji

Notranjski regijski park je leta 2002 ustanovila Občina Cerknica z namenom ohranitve, varstva in raziskovanja naravnih ter kulturnih vrednot, izjemnih geomorfoloških, geoloških in hidroloških lastnosti, zaščite naravnih ekosistemov ter lastnosti neživega sveta, arheološke in etnološke dediščine. Osrednje območje parka je presihajoče Cerkniško jezero. Javni zavod Notranjski regijski park pa je v zadnjih devetih letih za svoje projekte pridobil 12 milijonov evropskih sredstev. Gre za projekta LIFE STRŽEN in KRAS REVITA. Projekta sta se osredinjala na varstvo narave, razvoj infrastrukture in spodbujanje lokalnega gospodarstva. V oddaji Intervju po deseti na Prvem smo gostili direktorja Notranjskega parka Matevža Podjeda, ki nam je predstavili pot, ki so jo prehodili, in vizijo parka v prihodnje.


17.01.2024

Prof. dr. Bojko Bučar: Nisem pričakoval te stopnje nasilja

Bližnji vzhod je najstarejše krizno žarišče na svetu. Poglavitni problem je vprašanje palestinskega ljudstva, ki je z ustanovitvijo Izraela izgubilo svoje ozemlje. Je vojna v Gazi prelomna točka, na kateri bo treba najti trajno rešitev? Naš gost bo zaslužni profesor doktor Bojko Bučar, visokošolski učitelj s fakultete za družbene vede. Generacije študentov so pri njem znanje o mednarodnih odnosih črpale prav na primeru Bližnjega vzhoda. O tem, kaj je pravica do samoodločbe? Kaj je razmerje sil, kakšna vloga Združenih narodov in kakšna Meddržavnega sodišča v Haagu. Nas je silovitost vojne v Gazi presenetila? Ali imamo v Sloveniji dovolj izobraženih ljudi, ki spremljajo mednarodna dogajanja, ali pa smo se v javnosti prepustili posnemanju tujih vzorcev? Na ta in druga vprašanja bomo skušali odgovoriti v Intervjuju s profesorjem doktorjem Bojkom Bučarjem.


10.01.2024

Nina Radin, samostojna babica

Šestega decembra je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine pri mednarodni organizaciji UNESCO potrdil vpis babištva na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Babištvo so spoznali kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu, naravnih in kulturnih dejavnikih, ki sooblikujejo potek nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja pri materi in novorojenčku. Gostja prvega letošnjega intervjuja na Prvem je Nina Radin, samostojna babica, ki že devet let pomaga pri porodih na domu in za porodnice skrbi tudi v predporodnem in poporodnem obdobju. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.


03.01.2024

Izbor intervjujev iz leta 2023 - 2. del

Prvo sredo v letu 2024 smo namenili drugemu delu izbora najodmevnejših intervjujev preteklega leta. Kar 46 sogovornikov se je zvrstilo lani in med njimi smo izbrali 14 najodmevnejših. Odlomke prvih sedmih ste slišali prejšnjo sredo, danes pa bomo predvajali še preostale. Poslušali boste lahko odlomke iz pogovorov z dr. Urošem Ahčanom, patrom Karlom Gržanom, arheologom dr. Markom Meletom, psihiatrom dr. Robertom Oraveczom, šansonjerko Vito Mavrič, predsednico Zveze slovenske podeželske mladine Anjo Mager ter hidrologom Rokom Fazarincem.


27.12.2023

Izbor intervjujev iz leta 2023, 1. del

V terminu sredinega intervjuja ste v tem letu lahko prisluhnili 46 gostom, za vas pa smo ob koncu leta izbrali 14 odlomkov iz najbolj odmevnih intervjujev leta 2023. V prvem delu bomo slišali razmišljanja infektologa in pisatelja Davida Zupančiča, avtomobilskega oblikovalca Georga Gedla, pa tudi Andreja Gradišnika, do zdaj najstarejšega Slovenca, ki je priplezal na sam vrh sveta. Z nami so bili tudi nekdanji poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Franci Petek, vrhunska strokovnjakinja za področje umetne inteligence dr. Marinka Žitnik, profesorica defektologije Mateja Korošec ter predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Izbor je pripravil Marko Rozman.


20.12.2023

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle: Ključno sporočilo današnje napovedi je zmerni optimizem

V oddaji Intervju tokrat gostimo guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta. Prvi mož naše centralne banke skupaj z ostalimi guvernerji v Frankfurtu odloča o ključnih monetarnih ukrepih, ki krojijo življenja Evropejcev, med drugim tudi o višini obrestnih mer, ki vplivajo na naše zadolževanje. V Ljubljani pa skupaj z ekipo nadzoruje poslovanje slovenskih bank ter bdi nad finančno stabilnostjo v državi. V pogovoru tik pred koncem leta nam bo med drugim razkril za koliko se bo gospodarska aktivnost prihodnje leto okrepila, zakaj je slovenska inflacija precej višja od evrske, na račun česa slovenske banke letos kujejo rekordne dobičke in ali se bo čez leto dni potegoval za nov šestletni mandat.


13.12.2023

Dušan Škodič, avtor knjige Triglav je naš

Dušan Škodič je začel hoditi v gore s starši, kot srednješolec pa je opravil tečaj za mladinske planinske vodnike v letnih in zimskih razmerah. Opravljen ima tudi izpit za markacista in gorskega stražarja, kot inštruktor je sodeloval na tečajih za mladinske vodnike in nekaj let se je ukvarjal z alpinizmom. Pisati je začel v srednji šoli. V Planinskem vestniku objavlja od leta 1994, član uredniškega odbora je od leta 2009. Je tudi avtor več knjig, povezanih s planinsko tematiko. V zadnjih letih je raziskoval arhiv kranjske sekcije nemško-avstrijskega planinskega društva, v katerem je odkril slovenski javnosti neznano gradivo, pomembno za preučevanje zgodovine našega planinstva in alpinizma v navezavi z osvajanjem Triglava in drugih slovenskih gora. Ta odkritja je uvrstil v nedavno izdani knjigi Triglav je naš. Dušan Škodič bo svoja odkritja delil z nami v oddaji Intervju na Prvem.


06.12.2023

Radomir Putnik: Nafto bo kmalu zamenjal tekoči vodik

Dubaj je te dni zbirališče svetovnih voditeljev, ki na podnebni konferenci razpravljajo o prihodnosti planeta, Riad pa bo čez šest let gostil svetovno razstavo Expo. Arabske države kar tekmujejo v privabljanju svetovne javnosti na mnogih področjih. Savdska Arabija, ki je tudi največja svetovna izvoznica nafte, počasi prihaja na piedestal Arabskega polotoka. To je pri svojem delovanju opažal Radomir Putnik, in sicer pri izdelavi ventilov v naftni, petrokemični in nuklearni industriji. Danes projektira in postavlja sončne elektrarne ter polnilnice za električna vozila. Vidi se tudi v vlogi povezovalca med slovenskimi podjetji in trgom Savdske Arabije. Z navdušenjem govori o viziji 2030, projektih NEOM in priložnostih v tem delu sveta. S čim in zakaj ga je kot podjetnika zasvojila Savdska Arabija? In ali je ta arabska država, ki ji pripisujejo številne kršitve človekovih pravic, priložnost za slovenska podjetja? O tem v sredinem Intervjuju.


29.11.2023

Lidija Živčič: Velik problem je, da se o energetski dekadenci na politični ravni sploh ne pogovarjamo

Lidija Živčič je strokovna vodja pri organizaciji Focus - društvu za sonaraven razvoj, kjer se med drugim ukvarja z energetiko in vprašanjem energetske revščine. Raziskave kažejo, da se razlike med bogatimi in revnimi povečujejo, pri čemer ne gre več toliko za razlike med posameznimi državami, ampak za razlike med sloji znotraj držav. Na podlagi javno objavljenih podatkov je, denimo, časnik Guardian nedavno objavil analizo, po kateri so bila zasebna letala 200 milijarderjev od začetka leta 2022 do danes v zraku skupno kar 11 let, njihov ogljični odtis pa je enak odtisu skoraj 40.000 Britancev. Lidija Živčič to imenuje energetska dekadenca. »Z energijo ravnamo zelo razvratno. Velik problem je, da se o energetski dekadenci na politični ravni sploh ne pogovarjamo. To je nekakšna tabu tema, nedostopno področje, ki se ga ne smemo dotikati, kajti tukaj gre za neke svoboščine ljudi, ki jih ne smemo omejevati. Takšna je vsaj retorika oziroma pojmovanje v naši družbi. Vendar se bojim, da bomo morali temu tabuju narediti konec, kajti da nas bo večina gledala, kako manjšina veselo leti, medtem ko si mi v bistvu niti ne upamo iti na obisk k neki bolj oddaljeni družini in videti ljudi, ki jih imamo zelo radi - tega žal ne bomo trpeli.« Evropska komisija je sredi novembra projektu, ki ga koordinira Focus, podelila nagrado za družbeno inovacijo leta 2023. Gre za tako imenovana skupnostna srečanja. »Gre za obliko srečanj, na katerih se v rednih intervalih, na primer enkrat na dva tedna, zbere skupina ljudi, ki jih je prizadela energetska revščina. Ideja skupinskega naslavljanja, da ljudje drug drugemu pomagajo prebroditi težave energetske revščine. Na primer, če je nekdo zamenjal dražjega dobavitelja s cenejšim, lahko to svojo izkušnjo deli z drugimi skupini in s tem pomaga tudi drugim. Če ima nekdo nakopičene dolgove in je uspel s podjetjem ali ob pomoči Zveze prijateljev mladine narediti načrt za odplačevanje dolga, lahko tudi to izkušnjo deli z drugimi. Skratka, med ljudmi želimo narediti neke mreže, ki bi jih opolnomočile, delile pridobljena znanja in izkušnje in ki bi skušale destigmatrizirati eneregetsko revščino. Kajti ne gre za to, da je nekdo osebno kriv in odgovoren, ampak gre pogosto za sistemske napake, ki jih moramo sistemsko nasloviti.«


22.11.2023

dr. Uroš Ahčan: »Največji junaki v medicini so pacienti!«

Uroš Ahčan je dr. medicine, specialist plastične rekonstruktivne in estetske kirurgije, tudi profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred nekaj leti je presenetil medicinski svet, ko mu je z ekipo uspelo z uporabo 3D-tehnologije na podlakti pacientke izdelati nos in ga potem uspešno prenesti na obraz. Je avtor več knjig, tudi strokovnih člankov. Operira doma in v tujini. Je iskren v pogledih in razmišljanjih, tudi kritičen do sveta okoli sebe. V novi knjigi Skalpel opisuje svoje življenje in delo, uspehe in neuspehe, razmišlja o svojem poklicu in o medicini nasploh. »V moji knjigi so junaki pacienti,« poudarja.


08.11.2023

Franc Gomboc: Gasilsko tovarištvo ne pozna meja

96-letni Franc Gomboc iz Murskih Črncev v občini Tišina je opazno zaznamoval tako pomursko kot slovensko gasilstvo. Prav tako opazne sledi je zapustil tudi v slovenskem gasilskem zgodovinopisju, sicer pa je bil in častni regijski poveljnik ter častni občan, še vedno je zelo dejaven na različnih področjih družbenega življenja. Do nedavnega je delal tudi v domačem vinogradu in gozdu, kot pravi, pa v življenju obžaluje samo to, da ni več časa namenil svoji družini. Zelo je ponosen na svoje gasilske tovariše, ki so danes tako kot nekdaj ljudem vedno pripravljeni pomagati.


01.11.2023

Pater Karel Gržan: Hvala vsakemu izmed vas, da ste

V tokratnem Intervjuju gostimo Karla Gržana. Duhovnika, pisatelja, magistra teologije, doktorja literarnih ved in redovnika kapucinov, enega najbolj priljubljenih, predvsem pa najbolj pronicljivih mislecev, raziskovalcev in človekoljubov našega prostora. S patrom Karlom Gržanom se je pogovarjala Liana Buršič, tokrat o spoznavni moči tišine, o zdravilnosti žalovanja, pomenu in izgubljanju ritualnosti, globoki razklanosti našega časa in veri v človekovo prebujenje iz površnih zaznavnosti.


25.10.2023

Ervin Fritz: s šansonom nad trivialnost zabavne glasbe

Pred sobotnim finalom Festivala slovenskega šansona v Rogaški Slatini se nam v pogovoru pridruži dramaturg in pesnik Ervin Fritz, čigar verzi so se neločljivo prepletli s pojmom slovenskega šansona. Uglasbljali so jih skladatelji, še posebno Bojan Adamič in Urban Koder, zazveneli so z vokali Meri Avsenak, Vite Mavrič, Lada Leskovarja in zasedbe Same babe. Avtor preštevilnih pesmi, polnih humorja in nezgrešljivih bodic, je v osemdesetih letih sooblikoval Festival jugoslovanskega šansona v Rogaški Slatini. V njegovi družbi se ozremo na pot, ki jo je do danes prehodil slovenski šanson.


18.10.2023

Rok Fazarinc: Plavje in plavine ob poplavah naredijo več škode kot sam povečan pretok vode.

Slovenija spada po skupni količini rečne vode na prebivalca med najbogatejše v Evropi. Vodo srečujemo povsod v naravi, in to kdaj pa kdaj občutimo tudi sami. Svojo moč je pokazala pred kratkim v sicer najbolj sušnem mesecu koledarskega leta. Hidrologi se ukvarjajo z ugotavljanjem razpoložljivih vodnih virov, njihovo kakovostjo ter vplivi na živo in neživo naravo. Hkrati določajo temeljne velikosti pri graditvi hidrotehničnih objektov in upravljanju voda. Pri poplavah določajo obseg in verjetnost tega pojava. Med njimi je tudi Rok Fazarinc, gradbeni inženir, ki je prejemnik različnih nagrad Inženirske zbornice Slovenije. Hidrotehnik že več desetletij sodeluje pri številnih projektih protipoplavne varnosti pri vodotokih. Je tudi član sveta za obnovo po avgustovski ujmi. Kjer se zatika in kje je opazen sanacijski napredek? Kateri deli naše države so sicer najbolj poplavno ogroženi?


11.10.2023

Robert Šumi: Za razvite družbe je značilno takojšnje sprejemanje politične odgovornosti

Dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), je doktor znanosti s področja poslovne etike. Vodenje protikorupcijske komisije je prevzel v nehvaležnem času, leta 2020, ko je bil ugled komisije zaradi krize vodenja in notranjih sporov predhodnega vodstva na preizkušnji. Svojo poklicno pot je začel kot policist in pozneje kriminalist na Policijski upravi Kranj, od leta 2007 pa je bil zaposlen na Generalni policijski upravi, kjer je med drugim v obdobju 2008–2010 vodil delovno skupino za krepitev integritete policistov na nivoju celotne policije. V pogovoru se bomo dotaknili odnosa politike do vprašanj, povezanih z integriteto in preprečevanjem korupcije ter kakšna je sploh zaznava korupcije v slovenski družbi. Kaj je treba izboljšati in kje sogovornik vidi izzive za prihodnje rodove na področju integritete in preprečevanja korupcije?


04.10.2023

Robert Carotta: "Ni pomembno, kje bo gorenjska bolnišnica, ampak kdaj. Upam, da kmalu."

Robert Carotta, zdravnik kirurg, vodja urgence v splošni bolnišnici Jesenice, je tudi svetovalec poveljnika poveljstva sil pri Slovenski vojski. Po avgustovskih katastrofalnih poplavah je bil kot uniformirani zdravnik štiri dni v Črni na Koroškem, tudi ob množični zastrupitvi z ogljikovim monoksidom. Takrat je bilo odločilno usklajeno sodelovanje vojske in koroških reševalnih služb: zdravstva, gorskih reševalcev ter vseh preostalih. Med obsežnim izbruhom covida je bil koordinator za posteljne kapacitete, saj je primanjkovalo postelj za namestitve pacientov. To je bil nepredvidljiv čas za vse, nova izkušnja za zdravstveni sistem, pa tudi zanj osebno. Politika ga ni nikoli zanimala, v začasnem prehajanju zdravnikov v politiko in vračanju v zdravniške vrste pa ne vidi ničesar slabega. Foto: arhiv Splošne bolnišnice Jesenice


Stran 1 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov