Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder.
Vsak dan je priložnost za boj za večjo enakost, za boj proti šovinizmu in nestrpnosti
V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder.
Mednarodni literarni festival Literature sveta – Fabula velja za največji in najodmevnejši tovrstni festival v Sloveniji in širši regiji. Kot pravi direktorica festivala dr. Manca G. Renko, potekajo priprave na festival celo leto.
“Gre za permanentno stanje pozornosti, v katerem si, ko bereš tuje, domače medije. Vedno imaš v glavi vprašanje koga bi bilo dobro povabiti, koga bi bilo dobro prevesti, kateri so tisti avtorji in avtorice, ki bi jih bilo vredno pripeljati v Ljubljano ali kateri so tisti, za katere imaš občutek, da bi si jih slovensko občinstvo želelo spoznati.”
Letos k nam prihaja eden najbolj znanih britanskih intelektualcev; komparativist, filozof in družbeni kritik, čigar dela so prevedena v več deset svetovnih jezikov in so bila doslej prodana v več milijonih izvodov, Terry Eagleton. Kot pravi dr. Manca G. Renko, ima vsak avtor svoje posebnosti, ki jih moraš pri dogovarjanju za sodelovanje upoštevati, pri Terryju Eagletonu pa je posebnost v tem, da ne uporablja elektronske pošte.
“Terry je človek, ki ne uporablja interneta in telefona. Ne moreš mu poslati emaila in ne moreš ga poklicat. Napišeš mu lahko samo pismo. Še pred začetkom lanske Fabule, sem mu pisala in po nekaj tednih prejela pismo “per avion”, v katerem je bila njegova dopisnica. To dopisovanje se je nadaljevalo eno leto, dokler se nisva zmenila za datum njegovega nastopa. Kar me je naučil s pošiljanjem pisem je to, koliko časa pravzaprav izgubimo s pošiljanjem emailov in z vso to sodobno tehnologijo.”
Osrednja tema letošnjega festivala je upanje. Dr. Manca G. Renko navaja dva razloga za izbiro omenjenega fokusa festivala.
“Eden izmed razlogov je tako imenovani knjižni, zaradi Terryja Eagletona, ker je ena izmed njegovih zadnjih, po mojem mnenju tudi boljših knjig, Upanje brez optimizma in sem si jo želela izdati v Slovenskem jeziku. Upanje tudi zato, ker smo v letu, ko bomo praznovali okroglo obletnico leta ’68. Takrat se je upanje pojavljalo kot eno od gonil, celo političnih sprememb. To je prvo vprašanje – ali upanje lahko prinese spremembe in kakšne posledice ima to? In nenazadnje je upanje tista stvar, ki poganja naša celotna življenja naprej. Če bi nam bilo odvzeto upanje, bi nam bilo, na nek način, odvzeto življenje.”
Festival Fabula bo gostil tudi Chantal Mouffe, vodilno politično teoretičarko, filozofinjo, univerzitetno profesorico (University of Westminster, Harvard, Princeton), ki od osemdesetih let dalje velja za eno najprodornejših svetovnih intelektualk, pa Slavenko Drakulić, ki velja za eno najuspešnejših in najbolj prevajanih hrvaških avtoric, ki se ukvarja s temami kot so feminizem, komunizem in post-komunizem. Omeniti velja tudi avtorica gansko-nigerijskega porekla Taiye Selasi, ki je z romanom Gana naj gre, čez noč postala globalna literarna zvezda.
Fabula pa pozornosti ne bo namenjala le literaturi, marveč tudi humanistiki, družbeno-političnim vprašanjem in filmu, del programa pa bo posebej privabljal tudi otroke in mladostnike.
Dr. Manca G. Renko je spregovorila tudi o aktualnih družbenih dogajanjih, kot je bil nedavni napad na letošnji prejemnici Prešernovih nagrad in o pomenu mednarodne kampanje #MeeToo, ki se ji je v teh dneh pridružila tudi slovenska kampanja #Jaztudi.
“Ne samo, da v Sloveniji vemo, da spolno nasilje obstaja, obstajajo celo urbane legende o ljudeh, ki na poziciji moči to konstantno počnejo ampak ne jaz, ne kdorkoli drug ne bo tega rekel v mikrofon, ker noče konfliktov, ker se počuti, da to ni njegova naloga. In v tem smislu upam, da bo kampanja Jaz tudi spodbudila ženske, da bodo spregovorile o ljudeh, za katere vsi vemo, da so izrabljali svoj položaj moči, zato da so razpolagali z ženskimi telesi in čustvi.”
V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder.
Vsak dan je priložnost za boj za večjo enakost, za boj proti šovinizmu in nestrpnosti
V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder.
Mednarodni literarni festival Literature sveta – Fabula velja za največji in najodmevnejši tovrstni festival v Sloveniji in širši regiji. Kot pravi direktorica festivala dr. Manca G. Renko, potekajo priprave na festival celo leto.
“Gre za permanentno stanje pozornosti, v katerem si, ko bereš tuje, domače medije. Vedno imaš v glavi vprašanje koga bi bilo dobro povabiti, koga bi bilo dobro prevesti, kateri so tisti avtorji in avtorice, ki bi jih bilo vredno pripeljati v Ljubljano ali kateri so tisti, za katere imaš občutek, da bi si jih slovensko občinstvo želelo spoznati.”
Letos k nam prihaja eden najbolj znanih britanskih intelektualcev; komparativist, filozof in družbeni kritik, čigar dela so prevedena v več deset svetovnih jezikov in so bila doslej prodana v več milijonih izvodov, Terry Eagleton. Kot pravi dr. Manca G. Renko, ima vsak avtor svoje posebnosti, ki jih moraš pri dogovarjanju za sodelovanje upoštevati, pri Terryju Eagletonu pa je posebnost v tem, da ne uporablja elektronske pošte.
“Terry je človek, ki ne uporablja interneta in telefona. Ne moreš mu poslati emaila in ne moreš ga poklicat. Napišeš mu lahko samo pismo. Še pred začetkom lanske Fabule, sem mu pisala in po nekaj tednih prejela pismo “per avion”, v katerem je bila njegova dopisnica. To dopisovanje se je nadaljevalo eno leto, dokler se nisva zmenila za datum njegovega nastopa. Kar me je naučil s pošiljanjem pisem je to, koliko časa pravzaprav izgubimo s pošiljanjem emailov in z vso to sodobno tehnologijo.”
Osrednja tema letošnjega festivala je upanje. Dr. Manca G. Renko navaja dva razloga za izbiro omenjenega fokusa festivala.
“Eden izmed razlogov je tako imenovani knjižni, zaradi Terryja Eagletona, ker je ena izmed njegovih zadnjih, po mojem mnenju tudi boljših knjig, Upanje brez optimizma in sem si jo želela izdati v Slovenskem jeziku. Upanje tudi zato, ker smo v letu, ko bomo praznovali okroglo obletnico leta ’68. Takrat se je upanje pojavljalo kot eno od gonil, celo političnih sprememb. To je prvo vprašanje – ali upanje lahko prinese spremembe in kakšne posledice ima to? In nenazadnje je upanje tista stvar, ki poganja naša celotna življenja naprej. Če bi nam bilo odvzeto upanje, bi nam bilo, na nek način, odvzeto življenje.”
Festival Fabula bo gostil tudi Chantal Mouffe, vodilno politično teoretičarko, filozofinjo, univerzitetno profesorico (University of Westminster, Harvard, Princeton), ki od osemdesetih let dalje velja za eno najprodornejših svetovnih intelektualk, pa Slavenko Drakulić, ki velja za eno najuspešnejših in najbolj prevajanih hrvaških avtoric, ki se ukvarja s temami kot so feminizem, komunizem in post-komunizem. Omeniti velja tudi avtorica gansko-nigerijskega porekla Taiye Selasi, ki je z romanom Gana naj gre, čez noč postala globalna literarna zvezda.
Fabula pa pozornosti ne bo namenjala le literaturi, marveč tudi humanistiki, družbeno-političnim vprašanjem in filmu, del programa pa bo posebej privabljal tudi otroke in mladostnike.
Dr. Manca G. Renko je spregovorila tudi o aktualnih družbenih dogajanjih, kot je bil nedavni napad na letošnji prejemnici Prešernovih nagrad in o pomenu mednarodne kampanje #MeeToo, ki se ji je v teh dneh pridružila tudi slovenska kampanja #Jaztudi.
“Ne samo, da v Sloveniji vemo, da spolno nasilje obstaja, obstajajo celo urbane legende o ljudeh, ki na poziciji moči to konstantno počnejo ampak ne jaz, ne kdorkoli drug ne bo tega rekel v mikrofon, ker noče konfliktov, ker se počuti, da to ni njegova naloga. In v tem smislu upam, da bo kampanja Jaz tudi spodbudila ženske, da bodo spregovorile o ljudeh, za katere vsi vemo, da so izrabljali svoj položaj moči, zato da so razpolagali z ženskimi telesi in čustvi.”
Marica Uršič Zupan je januarja postala četrta varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, odkar pri nas poznamo ta institut. Kot tri ključne stebre svojega delovanje poudarja: novinarsko in uredniško profesionalnost, medijsko etiko in odgovorno vlogo medija v družbi. Med vodstvom in uredništvom mora biti požarni zid, je prepričana. Na kakšen način se hipne razmere na RTV Slovenija kažejo v odzivih, ki jih prejema varuhinja? O uravnoteženosti, parcialnih interesih, ki niso javni interes, športu, jeziku in točnem času z Marico Uršič Zupan v sredinem Intervjuju.
Jana Ahčin je od 1. julija letos predsednica Računskega sodišča, ko je v Državnem zboru prisegla kot četrta predsednica te ustanove. Leta 1988 je diplomirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, pred tem je obiskovala gimnazijo Ivana Cankarja (pogovorno tudi Šubičevo gimnazijo). Tole so poudarki njene osupljive karierne poti, s številnimi vodstvenimi položaji, pretežno zaznamovanimi z nekdanjo službo družbenega knjigovodstva - ustanovo, ki se je postopno preoblikovala. Na SDK-ju se je zaposlila leta 1993, kjer se je ukvarjala z nadzorom; od leta 1997 je bila namestnica direktorice Agencije za plačilni promet. Takrat je vodila projekt prenosa računov podjetij na banke, sodelovala pri ustanovitvi Uprave za javna plačila - to ustanovo je vodila dobrih 10 let. Pot jo je nato vodila na direktorsko mesto Davčne uprave, pod njenim vodstvom sta se v enotno finančno upravo (ali FURS) združili carinska in davčna uprava. Od poletja pa je po izvolitvi v Državnem zboru na vrhu Računskega sodišča, vrhovne ustanove za revidiranje javne porabe. Zdenka Bakalar jo gosti v Intervjuju na Prvem.
Dr. Izar Lunaček, 43-letni doktor filozofije, diplomirani komparativist, akademski slikar, ilustrator in predvsem stripar, ki stripe objavlja že več kot 20 let v raznih tiskanih in spletnih medijih (med drugim je tudi avtor prvega slovenskega spletnega stripa Založeni raj in avtor prvega slovenskega avtorskega stripa Animal noir, objavljenega pri veliki ameriški založbi IDW). Lunaček je ustanovitelj Stripolisa - zavoda za gojenje stripovske kulture in vodja istoimenske striparne na Poljanski v Ljubljani, soustanovitelj in soorganizator mednarodnega festivala stripa Tinta, osrednjega stripovskega dogodka v slovenskem prostoru, ki se otvori prav danes in bo potekal do nedelje v Kinu Šiška in drugih prizoriščih po Ljubljani in drugod po Sloveniji. Z enim najbolj predanih promotorjev stripa, povezovalcem slovenske stripovske scene in neutrudnim veznim členom s tujino dr. Izarjem Lunačkom se bo v tokratni oddaji Intervju pogovarjala Liana Buršič.
Kakšen odziv na dogodek v celjski bolnišnici bi bil na mestu? Kaj bi morali storiti?
Prof. dr. Bruno Giordani je mednarodno uveljavljeni psiholog, ki se raziskovalno zlasti posveča področjem psihiatrije, nevrologije in nevropsihologije. Deluje na Univerzi v Michiganu v ZDA, kjer je direktor Inštituta Mary A. Rackhman. Prof. Giordani je tudi pomočnik direktorja Centra za Alzheimerjevo bolezen v Michiganu. Velik del svojega dela posveča staranju možganov in tej najpogostejši obliki demence, ki ima svoj svetovni dan 21. septembra. O Alzheimerjevi bolezni, izzivih zgodnje diagnostike in zdravljenja, medkulturni perspektivi uvida vanjo ter lepoti kognicije in spomina, se je v oddaji Intervju na Prvem s prof. dr. Brunom Giordanijem pogovarjala Mojca Delač. Prevode je bral Renato Horvat.
Na Prvem programu pa v nadaljevanju gostimo nekoga, ki v nasprotju z marsikom naravnost obožuje matematiko. Ljubitelj humorja in pohodništva, Velenjčan, ki že več let gledalcem ter tudi svojim študentom in poslušalcem na splošno želi približati lepote in skrivnosti marsikomu nepriljubljene matematike. Je diplomant Fakultete za matematiko in fiziko, za svojo diplomsko nalogo je prejel študijsko Prešernovo nagrado. Na fakulteti je iz matematike tudi doktoriral, danes pa je na njej asistent in predavatelj. Kaj bi se zgodilo, če bi politika bolj resno sledila znanosti in tudi matematiki, o tem v nadaljevanju v pogovoru z gostom sredinega Intervjuja. Z doktorjem Urošem Kuzmanom se bo pogovarjal Marko Rozman.
V sosednji Italiji je volilna kampanja za predčasne parlamentarne volitve v polnem teku. Za ponovno izvolitev v senat se poteguje tudi tržaška Slovenka Tatjana Rojc, ki jo je Demokratska stranka v Furlaniji Julijski krajini postavila na prvo mesto svoje kandidatne liste. Gre za pomembno odločitev tako v luči razumevanja večkulturnega obmejnega prostora kot tudi možnosti, da Slovenci v Italiji ohranijo svojega predstavnika v Rimu. Število parlamentarcev in senatorjev so Italijani lani z referendumom zmanjšali za tretjino, kar je še dodatno izpostavilo nerešeno vprašanje olajšane izvolitve, ki jo predvideva zaščitni zakon za Slovence. O aktualni politični klimi, posluhu za pravice Slovencev in perspektivni mladi generaciji narodne skupnosti se je s senatorko Tatjano Rojc pogovarjala Špela Lenardič.
Kako bo slovensko gospodarstvo glede izjemnih podražitev energentov preživelo letošnjo zimo? Kako se bodo podjetja v prihodnje zaradi vse višjih obrestnih mer zadolževala? Kdaj se bomo znebili vrtoglave inflacije? O vsem tem s prvim ekonomistom na Gospodarski zbornici Bojanom Ivancem. Gre za analitika, ki je v slovenskih medijih verjetno eden izmed najbolj citiranih. Vsak hip ima na voljo tehtne informacije o gospodarskem utripu v Sloveniji. Tokrat bo svoje znanje, pa tudi osebne poglede na življenje delil z nami na Prvem.
Ddr. Ana Vovk je diplomirala iz zgodovine in geografije in potem doktorirala najprej iz fizične geografije, pozneje pa še iz varstva okolja. Zdaj predava agroekologijo na mariborski filozofski fakulteti, na kateri vodi tudi Mednarodni center za ekoremediacije, v Mednarodnem centru za samooskrbo na učnem poligonu Dole pa teorijo povezuje s prakso. O pomenu samooskrbe v obdobju podnebnih sprememb, o širšem razumevanju podnebnih sprememb, o ekoremediacijah, o razliki med industrijskim in trajnostnim kmetijstvom ter o rešitvah, ki jih kot svetovalka predlaga Afriki in tudi Sloveniji, se bo z dvojno doktorico Ano Vovk pogovarjala Cirila Štuber.
Poznana je kot največja ameriška kuharska mojstrica za barbecue. Elizabeth Karmel je zaslužna predvsem za popularizacijo teksaškega načina priprave mesa barbecue na ameriške Severa, dejavna je pa tudi na številni drugih področjih, saj je ustanovila restavracije, napisala kuharske knjige, ustvarila številne pripomočke za BBQ, predvsem pa želi premikati prsipevati k enakopravnosti s projekti Girls at the Grill, ki spodbuja ženske, da se odločijo za priprave hrane na prostem – na žaru in v tehniki barbecue. Z Elizabeth Karmel, ki je v Slovenijo prišla na povabilo Ameriškega veleposlaništva v Ljubljani v okviru programa kulinarične diplomacije, se je na Prvem pogovarjala Tina Lamovšek.
O tem, da je voda izjemno pomembna, obstaja pri nas družbeni konsenz. Kaj pomeni politično vrednotenje vode? Katera ekonomska, socialna ter ekološka tveganja in koristi so povezana z vodo? Ali ekonomizacija vode pomeni njeno uničenje ali rešitev? Zakaj je za razumevanje vodnega kroga pomembna hidro sociologija? Ali je enakopraven dostop do čiste pitne vode vsem ljudem na svetu uresničljiv? Ali imamo dovolj znanja in drugih veščin za trajnostno ravnanje z vodnimi viri? Kako misliti vodo, nam je v sredinem intervjuju na Prvem povedal prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V studio Prvega ga je povabil Bojan Leskovec.Foto: Jaka Babnik
Več kot 35 let izkušenj v slovenskem in mednarodnem hotelirstvu je Bogdana Lipovška ustoličilo med pomembnejše strokovnjake za hotelirstvo in turizem sploh.
V pogovoru s filozofom in univerzitetnim predavateljem smo preverjali, ali je mogoče presekati gordijski vozel (geo)politične, ekonomske, podnebne, tehnološke in kulturne krize, ki pesti Slovenijo, Evropo in svet.
V Intervjuju na Prvem lahko slišite pogovor s prejemnikom Borštnikovega prstana, igralcem Ivom Barišičem. Barišič je bil vseskozi član igralskega ansambla novogoriškega gledališča, eden najpomembnejših stebrov njegovega razvoja, v strokovni utemeljitvi Borštnikovega prstana pa sta med poudarjenimi potezami njegovega gledališkega ustvarjanja ključni popolna predanost in odprtost. S priznanim igralcem, ki je v zadnjem obdobju postal prepoznaven obraz slovenskega filma, se je pogovarjal Rok Bozovičar.
Kontrabasist in skladatelj Robert Jukič velja za enega najbolj vsestranskih glasbenikov pri nas, ustvarja v številnih glasbenih zvrsteh, poleg tega, da piše glasbo in aranžmaje, pa je izredno spreten tudi z besedami in njegove tekste zlahka označimo kot poezijo. Sporočilnost njegovega dela je vedno jasna in poslušalca vabi k premisleku. Maja letos (2022) je kontrabasist in skladatelj Robert Jukič izdal že svoj petnajsti album, ki ga je naslovil Izza.
Čez en mesec bodo na Hrvaškem odprli 2404 metrov dolg most, ki bo povezal polotok Pelješac s celino. Projektiral ga je slovenski inženir, ki je tako pripomogel k reševanju 300 let starega problema, s katerim so se spopadali naši južni sosedje. Marjan Pipenbaher je avtor več kot 200 mostov v Sloveniji ter v širši evropski regiji. Poleg omenjenega projekta na Hrvaškem, sodeluje pri projektu v Turčiji, projektira pa tudi železniška viadukta pri Črnem Kalu. Kateri so po njegovem mnenju najlepši mostovi na planetu in zakaj je za našo državo tako pomemben projekt Drugi tir?
Zgodovinar Janez Weiss je redni gost arhivov, v katerih z branjem knjig v latinščini in gotici odkriva zgodovinske pomnike. Je neutrudni raziskovalec zgodovinskih dogodkov, ki so zaznamovali ljudi in kraje v Beli krajini. Je tudi ljubitelj alternativne glasbe in Črnomaljec.
Za rešitev težav z zasvojenostjo, polarizacijo in radikalizacijo potrebujemo javni digitalni prostor in radikalne alternative. To ugotavlja umetnik, programer in predavatelj Ben Grosser, zato je ustvaril Minus, družbeno omrežje, ki ne šteje všečkov, delitev in prijateljev, ne spodbuja k sodelovanju, ne profilira, ne cilja in ni neskončno. Uporabnicam in uporabnikom omogoča le sto objav.
Gregor Dolinar je sredi marca prevzel vodenje Gorskoreševalne zveze Slovenije, ki je kot prostovoljna organizacija pred novimi izzivi, tudi s prizadevanji za ureditev položaja gorskih reševalcev letalcev. Dolinar, sicer dekan fakultete za elektrotehniko, še naprej poučuje matematiko in statistiko in je mednarodno uveljavljen matematik. Matematika zaznamuje njegovo poklicno kariero, njegov prosti čas pa predano delo v vrstah gorskih reševalcev. Njihovo poslanstvo je spoznal najprej kot plezalec, pred dobrima dvema desetletjema pa se je pridružil GRS Kranj. Še vedno je član. Z dobro organiziranostjo ujame čas za gore, turno smučanje, maratone, adrenalinske športe, pa tudi zanimive vzdržljivostne preizkušnje, kakršna je bil lanski 23-urni pohod čez hribe in doline od fakultete za elektrotehniko v Ljubljani do vrha Triglava.
Mateja Sattler je trn v peti kanalske občine in industrijskega giganta – anhovskega Salonita, ki bi rad podvojil letno količino sosežiga odpadkov z zdajšnjih 109 tisoč ton na 220 tisoč ton. To območje, kjer je umrljivost zaradi azbestoze in raka najvišja v Sloveniji, bi postalo še bolj degradirano, država pa bi spet žrtvovala dolino in ljudi v zameno za kapital in politično kupčkanje.
Neveljaven email naslov