Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder.
Vsak dan je priložnost za boj za večjo enakost, za boj proti šovinizmu in nestrpnosti
V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder.
Mednarodni literarni festival Literature sveta – Fabula velja za največji in najodmevnejši tovrstni festival v Sloveniji in širši regiji. Kot pravi direktorica festivala dr. Manca G. Renko, potekajo priprave na festival celo leto.
“Gre za permanentno stanje pozornosti, v katerem si, ko bereš tuje, domače medije. Vedno imaš v glavi vprašanje koga bi bilo dobro povabiti, koga bi bilo dobro prevesti, kateri so tisti avtorji in avtorice, ki bi jih bilo vredno pripeljati v Ljubljano ali kateri so tisti, za katere imaš občutek, da bi si jih slovensko občinstvo želelo spoznati.”
Letos k nam prihaja eden najbolj znanih britanskih intelektualcev; komparativist, filozof in družbeni kritik, čigar dela so prevedena v več deset svetovnih jezikov in so bila doslej prodana v več milijonih izvodov, Terry Eagleton. Kot pravi dr. Manca G. Renko, ima vsak avtor svoje posebnosti, ki jih moraš pri dogovarjanju za sodelovanje upoštevati, pri Terryju Eagletonu pa je posebnost v tem, da ne uporablja elektronske pošte.
“Terry je človek, ki ne uporablja interneta in telefona. Ne moreš mu poslati emaila in ne moreš ga poklicat. Napišeš mu lahko samo pismo. Še pred začetkom lanske Fabule, sem mu pisala in po nekaj tednih prejela pismo “per avion”, v katerem je bila njegova dopisnica. To dopisovanje se je nadaljevalo eno leto, dokler se nisva zmenila za datum njegovega nastopa. Kar me je naučil s pošiljanjem pisem je to, koliko časa pravzaprav izgubimo s pošiljanjem emailov in z vso to sodobno tehnologijo.”
Osrednja tema letošnjega festivala je upanje. Dr. Manca G. Renko navaja dva razloga za izbiro omenjenega fokusa festivala.
“Eden izmed razlogov je tako imenovani knjižni, zaradi Terryja Eagletona, ker je ena izmed njegovih zadnjih, po mojem mnenju tudi boljših knjig, Upanje brez optimizma in sem si jo želela izdati v Slovenskem jeziku. Upanje tudi zato, ker smo v letu, ko bomo praznovali okroglo obletnico leta ’68. Takrat se je upanje pojavljalo kot eno od gonil, celo političnih sprememb. To je prvo vprašanje – ali upanje lahko prinese spremembe in kakšne posledice ima to? In nenazadnje je upanje tista stvar, ki poganja naša celotna življenja naprej. Če bi nam bilo odvzeto upanje, bi nam bilo, na nek način, odvzeto življenje.”
Festival Fabula bo gostil tudi Chantal Mouffe, vodilno politično teoretičarko, filozofinjo, univerzitetno profesorico (University of Westminster, Harvard, Princeton), ki od osemdesetih let dalje velja za eno najprodornejših svetovnih intelektualk, pa Slavenko Drakulić, ki velja za eno najuspešnejših in najbolj prevajanih hrvaških avtoric, ki se ukvarja s temami kot so feminizem, komunizem in post-komunizem. Omeniti velja tudi avtorica gansko-nigerijskega porekla Taiye Selasi, ki je z romanom Gana naj gre, čez noč postala globalna literarna zvezda.
Fabula pa pozornosti ne bo namenjala le literaturi, marveč tudi humanistiki, družbeno-političnim vprašanjem in filmu, del programa pa bo posebej privabljal tudi otroke in mladostnike.
Dr. Manca G. Renko je spregovorila tudi o aktualnih družbenih dogajanjih, kot je bil nedavni napad na letošnji prejemnici Prešernovih nagrad in o pomenu mednarodne kampanje #MeeToo, ki se ji je v teh dneh pridružila tudi slovenska kampanja #Jaztudi.
“Ne samo, da v Sloveniji vemo, da spolno nasilje obstaja, obstajajo celo urbane legende o ljudeh, ki na poziciji moči to konstantno počnejo ampak ne jaz, ne kdorkoli drug ne bo tega rekel v mikrofon, ker noče konfliktov, ker se počuti, da to ni njegova naloga. In v tem smislu upam, da bo kampanja Jaz tudi spodbudila ženske, da bodo spregovorile o ljudeh, za katere vsi vemo, da so izrabljali svoj položaj moči, zato da so razpolagali z ženskimi telesi in čustvi.”
V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder.
Vsak dan je priložnost za boj za večjo enakost, za boj proti šovinizmu in nestrpnosti
V prihodnjem tednu bo Ljubljana spet postala prizorišče mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula. V prestolnico bodo prišle avtorice in avtorji, ki sodijo v sam vrh svetovne književnosti, spremljal pa jih bo bogat festivalski program, ki ga bo usmerjal letošnji fokus Upanje. O Fabuli, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Manco G. Renko, programsko vodjo festivala Fabula, urednico AirBeletrine, publicistko in avtorico knjige Lastno življenje, srečanje z Zofko Kveder.
Mednarodni literarni festival Literature sveta – Fabula velja za največji in najodmevnejši tovrstni festival v Sloveniji in širši regiji. Kot pravi direktorica festivala dr. Manca G. Renko, potekajo priprave na festival celo leto.
“Gre za permanentno stanje pozornosti, v katerem si, ko bereš tuje, domače medije. Vedno imaš v glavi vprašanje koga bi bilo dobro povabiti, koga bi bilo dobro prevesti, kateri so tisti avtorji in avtorice, ki bi jih bilo vredno pripeljati v Ljubljano ali kateri so tisti, za katere imaš občutek, da bi si jih slovensko občinstvo želelo spoznati.”
Letos k nam prihaja eden najbolj znanih britanskih intelektualcev; komparativist, filozof in družbeni kritik, čigar dela so prevedena v več deset svetovnih jezikov in so bila doslej prodana v več milijonih izvodov, Terry Eagleton. Kot pravi dr. Manca G. Renko, ima vsak avtor svoje posebnosti, ki jih moraš pri dogovarjanju za sodelovanje upoštevati, pri Terryju Eagletonu pa je posebnost v tem, da ne uporablja elektronske pošte.
“Terry je človek, ki ne uporablja interneta in telefona. Ne moreš mu poslati emaila in ne moreš ga poklicat. Napišeš mu lahko samo pismo. Še pred začetkom lanske Fabule, sem mu pisala in po nekaj tednih prejela pismo “per avion”, v katerem je bila njegova dopisnica. To dopisovanje se je nadaljevalo eno leto, dokler se nisva zmenila za datum njegovega nastopa. Kar me je naučil s pošiljanjem pisem je to, koliko časa pravzaprav izgubimo s pošiljanjem emailov in z vso to sodobno tehnologijo.”
Osrednja tema letošnjega festivala je upanje. Dr. Manca G. Renko navaja dva razloga za izbiro omenjenega fokusa festivala.
“Eden izmed razlogov je tako imenovani knjižni, zaradi Terryja Eagletona, ker je ena izmed njegovih zadnjih, po mojem mnenju tudi boljših knjig, Upanje brez optimizma in sem si jo želela izdati v Slovenskem jeziku. Upanje tudi zato, ker smo v letu, ko bomo praznovali okroglo obletnico leta ’68. Takrat se je upanje pojavljalo kot eno od gonil, celo političnih sprememb. To je prvo vprašanje – ali upanje lahko prinese spremembe in kakšne posledice ima to? In nenazadnje je upanje tista stvar, ki poganja naša celotna življenja naprej. Če bi nam bilo odvzeto upanje, bi nam bilo, na nek način, odvzeto življenje.”
Festival Fabula bo gostil tudi Chantal Mouffe, vodilno politično teoretičarko, filozofinjo, univerzitetno profesorico (University of Westminster, Harvard, Princeton), ki od osemdesetih let dalje velja za eno najprodornejših svetovnih intelektualk, pa Slavenko Drakulić, ki velja za eno najuspešnejših in najbolj prevajanih hrvaških avtoric, ki se ukvarja s temami kot so feminizem, komunizem in post-komunizem. Omeniti velja tudi avtorica gansko-nigerijskega porekla Taiye Selasi, ki je z romanom Gana naj gre, čez noč postala globalna literarna zvezda.
Fabula pa pozornosti ne bo namenjala le literaturi, marveč tudi humanistiki, družbeno-političnim vprašanjem in filmu, del programa pa bo posebej privabljal tudi otroke in mladostnike.
Dr. Manca G. Renko je spregovorila tudi o aktualnih družbenih dogajanjih, kot je bil nedavni napad na letošnji prejemnici Prešernovih nagrad in o pomenu mednarodne kampanje #MeeToo, ki se ji je v teh dneh pridružila tudi slovenska kampanja #Jaztudi.
“Ne samo, da v Sloveniji vemo, da spolno nasilje obstaja, obstajajo celo urbane legende o ljudeh, ki na poziciji moči to konstantno počnejo ampak ne jaz, ne kdorkoli drug ne bo tega rekel v mikrofon, ker noče konfliktov, ker se počuti, da to ni njegova naloga. In v tem smislu upam, da bo kampanja Jaz tudi spodbudila ženske, da bodo spregovorile o ljudeh, za katere vsi vemo, da so izrabljali svoj položaj moči, zato da so razpolagali z ženskimi telesi in čustvi.”
Kljub napredku v zadnjem desetletju se invalidi še vedno spopadajo s precejšnjimi ovirami pri dostopu do zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in prostočasnih dejavnosti, pa tudi pri udeležbi v političnem življenju. Pri njih obstaja večje tveganje revščine ali socialne izključenosti (28,4 %) v primerjavi z neinvalidi (18,4 %). Več kot polovica invalidov navaja, da se je v letu 2019 počutila diskriminirano, je zapisano v dokumentu Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021-2030. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji in katere so prednosti, ki bi jih bilo treba urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja bo predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in državni svetnik Dane Kastelic. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
Prepis ali overitev dokumenta, prodaja nepremičnine, prepis deleža družbe, ločitev, oporoka…. To so vse situacije, v katerih se srečamo z notarjem. Nekateri radi rečejo, da nas notarji spremljajo vse od rojstva do smrti. A o delu notarjev ne govorimo pogosto. Izjema so različne afere, v katere so bili vpleteni tudi notarji: največja je zagotovo Orion. Notarska zbornica je pred mesecem dobila novega predsednika. To je vnovič postal ljubljanski notar Bojan Podgoršek. Napoveduje spremembe. Predvsem na področju digitalizacije notarskih postopkov, v kar jih je - delno - prisilila tudi epidemija.
Dr. Igor Saksida je literarni zgodovinar, predavatelj književnosti na več fakultetah, čigar raziskovalno področje so med drugim otroška in mladinska književnost ter didaktika književnosti. Do poučevanja književnosti v šolah in splošne mature iz slovenščine je kritičen, prav tako brez dlake na jeziku pove, da so bralne zmožnosti Slovencev slabe. Književnost zato mladim bralcem rad približa na njim dostopnejši in zabavnejši način – z glasbo in repanjem.
Že kot osnovnošolec in dijak je sodeloval na številnih svetovnih kongresih mladih in ti so bili njegova vrata v svet. Kot študent je ustanovil svoje podjetje, mladim pomagal z Zavodom Ypsilon, starejšim pa z enim največjih in najuspešnejših medgeneracijskih projektov Simbioz@. Socialno podjetništvo je nato zamenjal za službo v mednarodno uspešnem podjetju Outfit7, kjer je začel kot pogodbenik, v nekaj letih pa postal predsednik uprave. Danes sedi v številnih odborih, svetuje, predseduje Slovensko-kitajskemu poslovnemu svetu, je eden najmlajših članov Trilaterale. In čeprav že nekaj let živi na Cipru, ljubi Slovenijo, a je obenem njen dobronamerni kritik. Žiga Vavpotič vztraja pri svojem vodilu živi in pusti sled, tokrat jo bo gotovo pustil v Intervjuju na Prvem po deseti.
Marta Peirano je španska tehnološka novinarka in pisateljica, ki spremlja tudi področje kulture, umetnosti in družbe kot celote. Je kuratorka in voditeljica festivala pogovorov "(Re)programiranje – Strategije za samoregeneracijo", ki poteka v organizaciji Aksiome in Kina Šiška. Enkrat mesečno s sogovorniki svetovnega formata razpravlja o oblikovanju pravil nove družbe. Z Marto Peirano smo se pogovarjali, kako kritično ovrednotiti nove tehnologije in jih uporabiti za oblikovanje pravičnejšega sveta.
O gostji današnjega Intervjuja sodelavke pravijo, da je odločna, delovna in iznajdljiva. Navdušuje jih njena energija, pri njej pa zelo cenijo tudi to, da jim zna prisluhniti. V studiu se nam bo pridružila virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar, ki je z letošnjim letom prevzela vodenje Nacionalnega inštituta za biologijo. Zaradi funkcije, ki jo opravlja, jo bomo med drugim vprašali, kdaj bo nasproti ljubljanskega Živalskega vrta zraslo novo Biotehnološko središče. Glede na njeno raziskovalno delo pa nas bo zanimalo, kaj nam o tretjem valu epidemije covida v Sloveniji povedo odpadne vode. Prisluhnite intervjuju. Z dr. Majo Ravnikar se bo pogovarjal Iztok Konc.
Irena Rotar je neodvisna aktivistka samooskrbe. Je borka za trajnostne koncepte, vizionarka samooskrbnih verig s hrano in drugimi dobrinami. Je zagovornica pravične ekonomije. Podpornica so bivanjskih skupnosti. Soustanoviteljica gibanja in gonilna sila Ekoci Ekološke civilne iniciative, ki želi aktivirati čim več ljudi. Je pobudnica in kreatorka številnih dogodkov in projektov, med drugim projekta Štafete semen. Promotorka trajnostnih alternativnih načinov pridelave hrane. Spoštuje znanja naših prednikov in dediščino, ki so nam jo zapustili. Bila je nominirana za Žensko leta 2015. Je soavtorica knjig Sveža zelenjava 365 dni v letu in Samooskrba v praksi - manj površin več pridelka, napisala je veliko člankov in nastopala v mnogih medijih. Vključuje se v delovanje lokalne skupnosti, skupaj z nevladniki pa pobude naslavlja tudi na vlado in pristojna ministrstva.
Knjiga, ki pripoveduje tudi o tem, kako so se časopisi začeli dušiti v krempljih režima, je njegovo najdaljše novinarsko besedilo, v katerem je zapisal, da odlični odhajajo predčasno, povprečni pa se grebejo do vrha. Je mogoče z besedami premikati ta svet na bolje?
Tokratna gostja oddaje Intervju bo nekdanja dekanka Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države in problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma in avtoritarnih političnih teženj. Prof. dr. Vesno Leskošek je pred mikrofon povabila Martina Tita Mayer.
Tokratna gostja oddaje Intervju je nekdanja dekanija Fakultete za socialno delo v Ljubljani, red. prof. dr. Vesna Leskošek, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu že desetletja posveča problematiki družbene neenakosti, revščine, vprašanjem možnosti socialne države ter problemu nasilja nad ženskami in otroki. Zelo je kritična do nižanja demokratičnih standardov, razmaha sovražnosti v družbi, vzpona populizma ter avtoritarnih političnih teženj.
Z več kot 30-imi leti izkušenj v turizmu se Mateja Kregar Gliha, ustanoviteljica in predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov ARGOS, gotovo uvršča med odlične poznavalke svojega področja. Bo pa za digitalizacijo turističnega vodenja potrebno kar nekaj nadgradnje znanja, predvsem pa prepričevanja turistov, da bodo pripravljeni sprejeti takšno vodenje. O turizmu kot načinu življenja, o izkušnjah doma in v tujini, o povezavi med knjigami in razumevanjem trenutnega položaja, pa tudi o vrnitvi v študijske klopi se bo s certificirano trenerko za turistične vodnike Svetovne zveze društev turističnih vodnikov pogovarjala Tina Lamovšek.
»Virus, ki je povzročil epidemijo, ni samo neki dejavnik, ki je hkrati živ in mrtev, nekaj, kar se razmnožuje le, ko najde gostitelja, ampak je pojav, ki je radikalno spremenil odnose med ljudmi.« Gre za odlomek iz knjižice Človek človeku virus, ki jo je napisala dr. Renata Salecl. O covidu tudi tokrat – a drugače, prek opazovanja in razumevanja sociologinje, filozofinje, redne profesorice in znanstvene svetnice, tudi članice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Epidemija prekriva mnogo družbenih pojavov tako v Sloveniji kot v svetu. Nekateri se jih ne zmorejo, drugi nočejo, tretji pa se jih dobro zavedajo in celo spretno zlorabljajo. Epidemija odpira številna etična vprašanja. Spreminja vzorce obnašanja in na trenutke deluje psihoanalitično.
"Sodnik ne more biti človek brez vonja, barve in okusa," je nekoč dejala vrhovna sodnica Nina Betetto. Danes je med drugim predsednica Komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu, pa tudi predsednica Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov. Pozna odgovore na vprašanja, kot je, kako daleč gredo lahko sodniki, ko se na svojih zasebnih uporabniških računih na družabnih omrežjih izrekajo o aktualnih razmerah v državi. Ali lahko v takih primerih nastopajo kot popolni zasebniki ali pa jih sodniška služba in njena etična merila omejujejo tudi v teh primerih?
Matija Bevk iz biroja Bevk Perović arhitekti je eden naših najbolj uglednih, uspešnih in mednarodno priznanih ter nagrajevanih arhitektov. Med nagradami so tako najbolj ugledne domače kot je najvišje priznanje v arhitekturi - Plečnikova nagrada, pa nagrada Prešernovega sklada, posebno izstopajo tudi večkratne (tudi letošnja) nominacije za nagrado Mies van der Rohe, ki je poleg Pritzkerjeve najbolj prestižna nagarada za arhitekturo na svetu. Bevkov arhitekturni opus v okviru biroja je širok in obsega tako zasebne hiše, socialne gradnje pa tudi za nacionalno in evropsko kulturo relevantne projekte kot so izgradnja Islamsko versko-kulturnega centra (za katero je biro lani prejel Plečnikovo nagrado), Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT, projekt NUK 2, obnova ljubljanske Drame, Muzej 20. stoletja v Berlinu, Centralna knjižnica v Helsinkih, etc. V Intervjuju sta se z voditeljico Liano Buršič dotaknila številnih aktualnih tem, kot so predlog novega gradbenega zakona, pomembnosti javnih natečajev, gentrifikacije mest, pomanjkanja gradnje javnih oziroma kulturnih institucij pa tudi vizije mest prihodnosti in trajnostne oziroma zelene arhitekture.
Nekateri mu pravijo stric iz ozadja, ker naj bi imel odločujoč vpliv na številne politične procese in dogajanje v državi, še posebej na levem političnem polu. In to kljub temu, da je že skoraj dve desetletji v pokoju, da nima nobenih političnih funkcij in, kot pravi, tudi ne prav veliko stikov s politiki. Je pa aktivni državljan, kar pomeni, da spremlja in kritično vrednoti družbeno dogajanje. O tem, kako prvi predsednik Slovenije Milan Kučan vidi današnje razmere v naši družbi, v oddaji Intervju.
Pandemija covida-19 je razgalila strah, neučinkovitost in ranljivost posameznika, družbe v celoti in sistemov, od katerih smo tako ali drugače odvisni prav vsi: šolstva, zdravstva in tudi skrbi za najbolj ranljive – ti so gotovo starostniki v domovih za starejše. Če kdaj, je rdeči alarm, da je zagotovo nujno potrebno urediti to področje, prižgan prav v tem času. Srebrna nit je združenje, ki se zavzema za dostojno starost. Vodi ga Biserka Marolt Meden. In tako celovito in vztrajno, kot se je lotila projekta gradnje nove Pediatrične klinike, tako se zdaj loteva luknjičastega sistema skrbi za starejše.
Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?
V tokratnem sredinem Intervjuju bomo gostili filmskega in gledališkega igralca. Dario Varga je v svoji dolgoletni igralski karieri pomembno zaznamoval slovensko gledališče. Že 32 let je stalni član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Je prejemnik različnih nagrad in priznanj gledališke stroke in občinstva. Temu je znan tudi z malih zaslonov po vlogah v nadaljevankah in filmih, kot so Halgato, Kajmak in marmelada, Petelinji zajtrk in Naša mala klinika. Zdaj ga lahko spremljamo v glavni vlogi v nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka. Kdo je v resnici inšpektor Vrenko in kako je potekalo snemanje med epidemijo? Vse to bo Dario Varga zaupal Marku Rozmanu v pogovoru po deseti.
V zadnjih tednih se je zgoščenosti političnega dogajanja pridružilo še dogajanje na računskem sodišču. Osnutek revizije o nakupu zaščitne opreme se je zataknil pri namestniku predsednika računskega sodišča. Sledila so vprašanja, ukrepi, medijske izjave predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela in nazadnje - luč je posijala na Veselovo vlogo in zaslužek pri Mednarodni nogometni zvezi. O zadnjem dogajanju in o pomembnejših vsebinah revizij ga bomo zato vprašali v sredinem Intervjuju. Vodila ga bo Maja Derčar.
Če smo prvo sredo v iztekajočem se letu poslušali izbor intervjujev leta 2019, pa bomo to sredo zaokrožili z odlomki nekaterih pogovorov iz leta 2020. 50 tednov, 50 intervjujev. Prav vsi so zaznamovali to nenavadno leto, ki ga z nekaterimi sogovorniki zdaj tudi zaključujemo. Lucija Fatur.
Neveljaven email naslov