Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratna gostja oddaje Intervju Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani pravi, da se bomo na našo spremenjeno vsakdanjo realnost, na stalno negotovost in tudi na povečane občutke nelagodja, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, slej kot prej navadili. Kar nas v Sloveniji še čaka pa je epidemija izgorelosti, opozarja in dodaja, da so pozitivne spremembe za boljšo kakovost naših življenj možne in da pomoč za ljudi v stiski obstaja.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani
Tokratna gostja oddaje Intervju dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pravi, da smo ljudje zaradi epidemije koronavirusa še vedno v akutnem stresu in da so občutki strahu povsem normalen odziv na nenormalne okoliščine. Stres pa je pri ljudeh, kljub zmanjševanju strogih varovalnih ukrepov še vedno prisoten.
Moram reči, da so bili v času najhujših ukrepov omejevanja gibanja in druženja ljudje bolj potrpežljivi, zdaj pa pravzaprav kar hitro izgubljajo živce, kar pomeni, da smo v stresu, samo razlogi za stres so zdaj drugačni
Hkrati pa poudarja, da se bomo na spremenjene družbene razmere, na stalno prisotno negotovost, ki bo postala del naše vsakdanje realnosti in posledično povečano nelagodje, postopoma prilagodili.
Veste, človek ima zelo veliko sposobnost prilagajanja in slej ali prej se bomo adaptirali na to, da je ves čas nekaj novega. Seveda pa je izginil tisti občutek varnosti, ko si bil prepričan, da se ti nič ne more zgoditi, zgolj zato ker živimo v relativno varnem okolju z relativno dobrim standardom. Ljudje se bodo naučili tega, da se je treba prilagajati in naučili se bodo tudi tega, da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje ter da zdravje ni samoumevno temveč je najbolj pomembna vrednota.
Koronakriza je po njenem mnenju tudi priložnost, da prevrednotimo vrednote, premislimo o lastnih prioritetah, o morebitnih korenitih spremembah, da morda zaradi povečanih občutkov tesnobe in anksioznosti, vendarle poiščemo pomoč in si izboljšamo kvaliteto življenja. Kot še poudarja naše ravnovesje v življenju temelji na petih podpornih stebrih in to so zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji.
Moje navodilo za ravnovesje v življenju je, da skrbimo za vseh pet stebrov podpore. Zadostuje, da vsak dan naredimo eno majhno stvar za vsak steberček podpore; pokličemo prijatelja, gremo na sprehod, si privoščimo hobi in podobno. Če nam je kaj zoprno, pa svetujem, da to naredimo sproti po principu bliskovite vojne. Jaz apeliram na ljudi, da najdejo nekaj kar jih veseli, četudi je to nekaj popolnoma preprostega, ker samo delati, delati, delati in samo skrbeti, skrbeti, skrbeti – na tak način se ne da kvalitetno živeti in slej ali prej nam to začne povzročati težave.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek med drugim opozarja, da Slovenijo čaka še epidemija izgorelosti, tudi zato, ker ljudje ne maramo sprememb in ker preprosto ponavljamo tisto, kar smo se naučili, četudi to za nas ni dobro.
Visoka stopnja obremenitev je možna le za nek določen krajši čas. Rdeča luč bi morala zagoreti že takoj, ko človek ugotovi, da je imel prost vikend, pa se ni spočil ali pa, ko mora večkrat vzeti dopust na petek ali ponedeljek, ker se mora spočiti, ker enostavno ne more več. Jaz težko ljudi, ki še niso popolnoma izgoreli, prepričam, da bi bilo pametno spremeniti zaposlitev, da bi se splačalo preseliti, da bi se morda splačalo manj delati. Veste, ljudje mislijo, da kar morajo in dokler ne pride do dokončnega zloma, so dobronamerni nasveti zoprni.
Kot še pojasnjuje množične in polne izgorelosti v Sloveniji zaenkrat še nimamo, smo pa na dobro poti tja, če se ne bomo spametovali in začeli skrbeti zase.
Tokratna gostja oddaje Intervju Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani pravi, da se bomo na našo spremenjeno vsakdanjo realnost, na stalno negotovost in tudi na povečane občutke nelagodja, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, slej kot prej navadili. Kar nas v Sloveniji še čaka pa je epidemija izgorelosti, opozarja in dodaja, da so pozitivne spremembe za boljšo kakovost naših življenj možne in da pomoč za ljudi v stiski obstaja.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani
Tokratna gostja oddaje Intervju dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pravi, da smo ljudje zaradi epidemije koronavirusa še vedno v akutnem stresu in da so občutki strahu povsem normalen odziv na nenormalne okoliščine. Stres pa je pri ljudeh, kljub zmanjševanju strogih varovalnih ukrepov še vedno prisoten.
Moram reči, da so bili v času najhujših ukrepov omejevanja gibanja in druženja ljudje bolj potrpežljivi, zdaj pa pravzaprav kar hitro izgubljajo živce, kar pomeni, da smo v stresu, samo razlogi za stres so zdaj drugačni
Hkrati pa poudarja, da se bomo na spremenjene družbene razmere, na stalno prisotno negotovost, ki bo postala del naše vsakdanje realnosti in posledično povečano nelagodje, postopoma prilagodili.
Veste, človek ima zelo veliko sposobnost prilagajanja in slej ali prej se bomo adaptirali na to, da je ves čas nekaj novega. Seveda pa je izginil tisti občutek varnosti, ko si bil prepričan, da se ti nič ne more zgoditi, zgolj zato ker živimo v relativno varnem okolju z relativno dobrim standardom. Ljudje se bodo naučili tega, da se je treba prilagajati in naučili se bodo tudi tega, da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje ter da zdravje ni samoumevno temveč je najbolj pomembna vrednota.
Koronakriza je po njenem mnenju tudi priložnost, da prevrednotimo vrednote, premislimo o lastnih prioritetah, o morebitnih korenitih spremembah, da morda zaradi povečanih občutkov tesnobe in anksioznosti, vendarle poiščemo pomoč in si izboljšamo kvaliteto življenja. Kot še poudarja naše ravnovesje v življenju temelji na petih podpornih stebrih in to so zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji.
Moje navodilo za ravnovesje v življenju je, da skrbimo za vseh pet stebrov podpore. Zadostuje, da vsak dan naredimo eno majhno stvar za vsak steberček podpore; pokličemo prijatelja, gremo na sprehod, si privoščimo hobi in podobno. Če nam je kaj zoprno, pa svetujem, da to naredimo sproti po principu bliskovite vojne. Jaz apeliram na ljudi, da najdejo nekaj kar jih veseli, četudi je to nekaj popolnoma preprostega, ker samo delati, delati, delati in samo skrbeti, skrbeti, skrbeti – na tak način se ne da kvalitetno živeti in slej ali prej nam to začne povzročati težave.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek med drugim opozarja, da Slovenijo čaka še epidemija izgorelosti, tudi zato, ker ljudje ne maramo sprememb in ker preprosto ponavljamo tisto, kar smo se naučili, četudi to za nas ni dobro.
Visoka stopnja obremenitev je možna le za nek določen krajši čas. Rdeča luč bi morala zagoreti že takoj, ko človek ugotovi, da je imel prost vikend, pa se ni spočil ali pa, ko mora večkrat vzeti dopust na petek ali ponedeljek, ker se mora spočiti, ker enostavno ne more več. Jaz težko ljudi, ki še niso popolnoma izgoreli, prepričam, da bi bilo pametno spremeniti zaposlitev, da bi se splačalo preseliti, da bi se morda splačalo manj delati. Veste, ljudje mislijo, da kar morajo in dokler ne pride do dokončnega zloma, so dobronamerni nasveti zoprni.
Kot še pojasnjuje množične in polne izgorelosti v Sloveniji zaenkrat še nimamo, smo pa na dobro poti tja, če se ne bomo spametovali in začeli skrbeti zase.
V današnjem intervjuju gostimo Dr. Đulo Rušinović Sunara, nedavno upokojeno žilno kirurginjo iz Splita, ki se že 19 let kot prostovoljka ukvarja s hrvaškim zdravstvenim sistemom in z vzpostavljanjem sistema varovanja pacientovih pravic znotraj njega. Ustanovila je hrvaško Združenje za pravice pacientov, je pa tudi podpredsednica Svetovnega združenja za medicinsko pravo. Prepričana je, da je bil hrvaški zdravstveni sistem, ki se je nekoč lahko kosal z zahodnimi zdravstvenimi sistemi, v 90. letih vržen na trg popolnoma nepripravljen, in da je to eden izmed glavnih vzrokov za njegov propad. O tem, kako je vse skupaj povezano s pravicami pacientov, ki na Hrvaškem po njenem mnenju pravzaprav sploh ne obstajajo, in o rešitvah za nastalo situacijo, se je z dr. Đulo Rušinović Sunara pogovarjala Cirila Štuber.
Intervju tokrat namenjamo vprašanju identitete in jezika, kot osnovnega povezovalnega elementa nekega naroda. Po političnih spremembah pred 25-imi leti v pretežnem delu Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope namreč velja, da je edina prava država nacionalna država, v kateri živijo pripadniki enega oz. prevladujočega naroda, ki govorijo en jezik. Andrej Stopar je pred mikrofon povabil poljskega zgodovinarja dr. Tomasza Kamusello (izg. Tómaša Kamusélo), ki se ukvarja z nacionalizmi in oblikovanjem političnih nacij. Profesor z Univerze Saint Andrews na Škotskem linearno pojmovanje jezika, naroda in nacionalne države postavlja v kontekst Evropske unije, njenega pomena in izzivov, kot so brexit in migrantska kriza, s katerimi se povezava sooča.
Doktor Jože Podgoršek je varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano in dekan Visoke šole za upravljanje podeželja Grm. Pred nastopom obeh funkcij si je zadal visoke cilje: ohranjanje trajnostne prehranske verige, znižanje maloprodajnih cen hrane, zvišanje zanimanja mladih za študij upravljanja podeželja in ustvarjanje novih priložnosti za razvoj podeželja. Kako sledi zastavljenim ciljem, boste izvedeli v Intervjuju po 10-ti uri na Prvem programu. Z doktorjem Jožetom Podgorškom se bo pogovarjal novinar Boštjan Močnik.
Slovenija je ena največjih nasprotnic gensko spremenjenih rastlin v Evropski uniji, po drugi strani pa smo veliki uvozniki gensko spremenjenih poljščin, namenjenih za krmo živali. Bo prostotrgovinski sporazume med EU in ZDA spremenil naše prehranske navade? Bi nemški prevzem ameriškega Monsanta na široko odprl vrata evropskih trgov gensko spremenjenim organizmom? Gost sredinega intervjuja bo doktor Borut Bohanec predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Doktor Bohanec bi z veseljem kupil gensko spremenjen paradižnik, ne bi se branil oranžnega ananasa, kmetijski minister pa se, po njegovem mnenju, pri vprašanju GSO ne bi smel obnašati kot nekakšen ekološki aktivist. Profesor doktor Borut Bohanec, ki skeptikom rad pove, da je tudi papir za evrske bankovce izdelan iz gensko spremenjenega bombaža, v sredo po deseti na Prvem.
30. maja bo v Strasbourgu prisegel novi sodnik sodišča za človekove pravice iz Slovenije doktor Marko Bošnjak. V 47-članskem sodišču bo z 42 leti med najmlajšimi. Poznavalci ga uvrščajo v prvo ligo med kazenskimi pravniki, doktor prava je postal pri 28. letih. Zadnja leta je bil odvetnik in njegove stranke so bili Bavčar, Kangler, Tošič, Lovše in drugi. Prihodnjih 9 let bo sodnik v Strasbourgu.
V sredin Intervju na Prvem smo povabili Matevža Čelika, arhitekta, raziskovalca in avtorja. Soustanovitelj in dolgoletni urednik spletnega portala Trajekt.org se je podpisal tudi pod monografijo New architecture in Slovenia, ki je prvi prerez sodobne slovenske arhitekture namenjen tujemu trgu. Od leta 2010 vodi Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ki se pod njegovo taktirko lahko pohvali z odmevnimi razpravami, konferencami in razstavami. Ljubljanski Bienale oblikovanja je preobrazil v enega najzanimivejših oblikovalskih dogodkov. Zadnji dve leti opravlja tudi vlogo direktorja evropske platforme Future Architecture. Matevža Čelika je prav na mednarodni muzejski dan pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Peter Giodani/MAO
Te dni naj bi luč sveta zagledale na novo oblikovane smuči za oba najuspešnejša smučarska skakalca minule sezone. Sklenjen naj bi bil tudi končni dogovor med Elanom in cerkljanskim podjetnikom Petrom Slatnarjem o prevzemu skakalnega programa. Šok, ki ga je povzročila nedavna odločitev novih lastnikov begunjskega Elana, se je s tem polegel, slovenski in drugi orli bodo lahko še naprej skakali na slovenskih smučkah, znanje na tem področju ostaja doma. O podrobnostih, motivih in prihodnosti proizvodnje skakalnih smuči v sredinem Intervjuju s podjetnikom in inovatorjem Petrom Slatnarjem.
Nekaj 10 km zemeljske skorje pod našimi nogami nudi življenju na planetu in sploh vsemu našemu početju nadvse čvrsto podlago. Da se spodaj pravzaprav dogaja marsikaj, se po navadi spomnimo le, kadar nas strese kak večji potres. Toda zgodba tal pod našimi nogami je mnogo bolj pestra in tudi polna presenečenj, kot bi si vsi tisti, ki se z geologijo ne ukvarjamo, mogli misliti. V tleh se skriva velik del zgodovine zemlje, tam so mineralne snovi in fosilna goriva, na katerih sloni sodobna civilizacija, pod zemljo se nahaja velik del naše pitne vode. Vse to, in še marsikaj drugega so področja, s katerimi se ukvarja Geološki zavod Slovenije, ki bo 7. maja praznoval okroglih 70. let delovanja. Ob tej priložnosti smo v goste povabili direktorja Geološkega zavoda Slovenije, geologa dr. Miloša Bavca. Foto: Nina Slaček
Avtomobil in pametni telefon; penicilin in dekodiranje človeškega genoma; enakost pred zakonom in javno šolstvo – vseh teh civilizacijskih dosežkov oziroma pridobitev bi slej ko prej ne bilo, ko bi na Zahodu družbe že nekaj stoletij ne gradili na trezni uporabi razuma, na metodičnem dvomu, na eksperimentalnem preverjanju, na znanstveni metodi. In vendar se v Evropi in Amerikah v zadnjih letih oziroma desetletjih dovolj opazno krepi proti-racionalističen sentiment. Zdi se namreč, da vse pogosteje, vse raje ugotavljamo, da obstajajo resnice in spoznanja, do katerih se z razsodno uporabo razuma pač ni mogoče dokopati. In da se, kdor v svojem življenju raje kakor na čustva, intuicijo ali vero stavi na razum, na nek način pravzaprav odreka samemu bistvu lastne človeškosti. Za dobro mero pa lahko kritiki racionalnosti vselej pokažejo še na holokavst in sodobna omrežja elektronskega nadzora – pojava, ki temeljita natanko na premišljeni uporabi tehnoloških sadov racionalistične civilizacije. Toda – kaj bi tu lahko bila alternativa? Si, denimo, pot iz trenutne ekološke, ekonomske in humanitarne krize res lahko utremo z opiranjem na vse tisto, kar je v človeku neracionalno? – Dr. Andrej Ule, predavatelj logike in analitične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti, se že desetletja posveča vprašanjem, kot so: kolikšna je moč razuma; kako daleč dejansko sežejo spoznanja, do katerih se lahko dokoplje razum; nas bo znanost osvobodila prej kakor nas bo tehnologija zasužnjila?
Esma Redžepova Teodosievska, dama z mogočnim in čustvenim glasom, je pevka, ki je romsko tradicionalno glasbo postavila na svetovne odre. Borka za človekove pravice in humanitarka, je s pokojnim možem posvojila in glasbeno izobrazila 47 dečkov. Divo, za katero je več kot 60 let trajajoča glasbena pot, je Enisa Brizani obiskala v rodnem Skopju.
Reševanje znanstvenih problemov, razvijanje novih inovativnih izdelkov, prenos ideje v realnost, vse to zahteva kreativen in domišljen pristop, če naj trud obrodi sadove. Da bi se na podoben način spopadli s težavami, ki nas pestijo v našem vsakdanjem življenju, nam običajno ne pride na misel. Toda nad rezultati bi bili navdušeni, je prepričan ameriški znanstvenik Bernard Roth, utemeljitelj in programski direktor stanfordskega Hasso Platter Institute of Design, bolj znanega kot »D.school«. Profesor Roth, ki je sicer eden od očetov sodobne robotike, je kreativnost in pravi pristop, ki je potreben za uspešno delo na enem področju uspešno prenesel na številna druga. Metoda kreativnega timskega dela, kot jo razvija d.school, je danes temelj za delo številnih inovativnih razvojnih podjetij po vsem svetu, predvsem seveda Silicijeve doline, lahko pa je tudi temelj uspešnega življenja, je prepričan Bernard Roth. Foto: Nina Slaček
Jadran Lenarčič je lani stopil v tretji mandat na čelu inštituta Jožefa Stefana. Ta osrednja znanstvenoraziskovalna ustanova sodi med uspešnejše v Evropi in je v mednarodnem prostoru tudi veliko bolj prepoznana in cenjena kot doma. Zato ni čudno, da je Lenarčič ob vsaki priložnosti zelo kritičen do kratkovidne politike in odnosa do znanosti, še zlasti do njenega potenciala v mladih, nadarjenih raziskovalcih. Ti so nebodigatreba, lahko pa bi bili paradni konji razvoja, je prepričan doktor elektrotehnike, ki je, preden je zasedel direktorsko mesto, opravljal raziskave na področju robotike. Še vedno predava tako na naših kot tudi na tujih univerzah. Je član inženirske akademije Slovenije in zaseda različne funkcije v mednarodnih organizacijah. Pravi, da je umetnik, ki deluje na znanstvenem področju. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikimedia Commons
Specialistka otroške psihiatrije, premore neprecenljive izkušnje iz prakse, saj že dobri dve desetletji humanitarno deluje v kriznih območjih po vsem svetu. Dr. Mikuš Kosova, ki je kot otrok sama preživela vihro 2. svetovne vojne, pri svojih dobrih 80. letih na terenu še vedno vodi programe psihosocialne pomoči otrokom beguncem na kriznih območjih, med drugim (le v zadnjem času) v Kurdistanu, Afganistanu in Gazi. Njeno delo, pri katerem se usmerja v krepitev naravnih virov za obvladovanje težav, pa je bilo ključnega pomena tudi med vojno v Bosni in na Kosovu. Življenje je posvetila duševnemu zdravju otrok, med drugim je bila vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od upokojitve naprej pa velja za eno vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije.
Cvetana Rijavec je letošnja prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju managementa. Kemijska inženirka, ki je postala uspešna direktorica s prepoznavnimi in prebojnimi poslovnimi rezultati. Soustvarjala je kultne slovenske blagovne znamke od prehrambne industrije do farmacije. Velika oboževalka matematike in ruskih literatov, ki govori šest jezikov. Cvetana Rijavec v sredinem intervjuju tudi o tem, zakaj so se potopila številna podjetja, kakšen je profil sodobnega slovenskega managerja in zakaj vodenje utemeljeno na ustrahovanju podrejenih dolgoročno ne prinaša uspeha. Po deseti na Prvem.
Neveljaven email naslov