Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratna gostja oddaje Intervju Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani pravi, da se bomo na našo spremenjeno vsakdanjo realnost, na stalno negotovost in tudi na povečane občutke nelagodja, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, slej kot prej navadili. Kar nas v Sloveniji še čaka pa je epidemija izgorelosti, opozarja in dodaja, da so pozitivne spremembe za boljšo kakovost naših življenj možne in da pomoč za ljudi v stiski obstaja.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani
Tokratna gostja oddaje Intervju dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pravi, da smo ljudje zaradi epidemije koronavirusa še vedno v akutnem stresu in da so občutki strahu povsem normalen odziv na nenormalne okoliščine. Stres pa je pri ljudeh, kljub zmanjševanju strogih varovalnih ukrepov še vedno prisoten.
Moram reči, da so bili v času najhujših ukrepov omejevanja gibanja in druženja ljudje bolj potrpežljivi, zdaj pa pravzaprav kar hitro izgubljajo živce, kar pomeni, da smo v stresu, samo razlogi za stres so zdaj drugačni
Hkrati pa poudarja, da se bomo na spremenjene družbene razmere, na stalno prisotno negotovost, ki bo postala del naše vsakdanje realnosti in posledično povečano nelagodje, postopoma prilagodili.
Veste, človek ima zelo veliko sposobnost prilagajanja in slej ali prej se bomo adaptirali na to, da je ves čas nekaj novega. Seveda pa je izginil tisti občutek varnosti, ko si bil prepričan, da se ti nič ne more zgoditi, zgolj zato ker živimo v relativno varnem okolju z relativno dobrim standardom. Ljudje se bodo naučili tega, da se je treba prilagajati in naučili se bodo tudi tega, da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje ter da zdravje ni samoumevno temveč je najbolj pomembna vrednota.
Koronakriza je po njenem mnenju tudi priložnost, da prevrednotimo vrednote, premislimo o lastnih prioritetah, o morebitnih korenitih spremembah, da morda zaradi povečanih občutkov tesnobe in anksioznosti, vendarle poiščemo pomoč in si izboljšamo kvaliteto življenja. Kot še poudarja naše ravnovesje v življenju temelji na petih podpornih stebrih in to so zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji.
Moje navodilo za ravnovesje v življenju je, da skrbimo za vseh pet stebrov podpore. Zadostuje, da vsak dan naredimo eno majhno stvar za vsak steberček podpore; pokličemo prijatelja, gremo na sprehod, si privoščimo hobi in podobno. Če nam je kaj zoprno, pa svetujem, da to naredimo sproti po principu bliskovite vojne. Jaz apeliram na ljudi, da najdejo nekaj kar jih veseli, četudi je to nekaj popolnoma preprostega, ker samo delati, delati, delati in samo skrbeti, skrbeti, skrbeti – na tak način se ne da kvalitetno živeti in slej ali prej nam to začne povzročati težave.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek med drugim opozarja, da Slovenijo čaka še epidemija izgorelosti, tudi zato, ker ljudje ne maramo sprememb in ker preprosto ponavljamo tisto, kar smo se naučili, četudi to za nas ni dobro.
Visoka stopnja obremenitev je možna le za nek določen krajši čas. Rdeča luč bi morala zagoreti že takoj, ko človek ugotovi, da je imel prost vikend, pa se ni spočil ali pa, ko mora večkrat vzeti dopust na petek ali ponedeljek, ker se mora spočiti, ker enostavno ne more več. Jaz težko ljudi, ki še niso popolnoma izgoreli, prepričam, da bi bilo pametno spremeniti zaposlitev, da bi se splačalo preseliti, da bi se morda splačalo manj delati. Veste, ljudje mislijo, da kar morajo in dokler ne pride do dokončnega zloma, so dobronamerni nasveti zoprni.
Kot še pojasnjuje množične in polne izgorelosti v Sloveniji zaenkrat še nimamo, smo pa na dobro poti tja, če se ne bomo spametovali in začeli skrbeti zase.
Tokratna gostja oddaje Intervju Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani pravi, da se bomo na našo spremenjeno vsakdanjo realnost, na stalno negotovost in tudi na povečane občutke nelagodja, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, slej kot prej navadili. Kar nas v Sloveniji še čaka pa je epidemija izgorelosti, opozarja in dodaja, da so pozitivne spremembe za boljšo kakovost naših življenj možne in da pomoč za ljudi v stiski obstaja.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani
Tokratna gostja oddaje Intervju dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pravi, da smo ljudje zaradi epidemije koronavirusa še vedno v akutnem stresu in da so občutki strahu povsem normalen odziv na nenormalne okoliščine. Stres pa je pri ljudeh, kljub zmanjševanju strogih varovalnih ukrepov še vedno prisoten.
Moram reči, da so bili v času najhujših ukrepov omejevanja gibanja in druženja ljudje bolj potrpežljivi, zdaj pa pravzaprav kar hitro izgubljajo živce, kar pomeni, da smo v stresu, samo razlogi za stres so zdaj drugačni
Hkrati pa poudarja, da se bomo na spremenjene družbene razmere, na stalno prisotno negotovost, ki bo postala del naše vsakdanje realnosti in posledično povečano nelagodje, postopoma prilagodili.
Veste, človek ima zelo veliko sposobnost prilagajanja in slej ali prej se bomo adaptirali na to, da je ves čas nekaj novega. Seveda pa je izginil tisti občutek varnosti, ko si bil prepričan, da se ti nič ne more zgoditi, zgolj zato ker živimo v relativno varnem okolju z relativno dobrim standardom. Ljudje se bodo naučili tega, da se je treba prilagajati in naučili se bodo tudi tega, da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje ter da zdravje ni samoumevno temveč je najbolj pomembna vrednota.
Koronakriza je po njenem mnenju tudi priložnost, da prevrednotimo vrednote, premislimo o lastnih prioritetah, o morebitnih korenitih spremembah, da morda zaradi povečanih občutkov tesnobe in anksioznosti, vendarle poiščemo pomoč in si izboljšamo kvaliteto življenja. Kot še poudarja naše ravnovesje v življenju temelji na petih podpornih stebrih in to so zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji.
Moje navodilo za ravnovesje v življenju je, da skrbimo za vseh pet stebrov podpore. Zadostuje, da vsak dan naredimo eno majhno stvar za vsak steberček podpore; pokličemo prijatelja, gremo na sprehod, si privoščimo hobi in podobno. Če nam je kaj zoprno, pa svetujem, da to naredimo sproti po principu bliskovite vojne. Jaz apeliram na ljudi, da najdejo nekaj kar jih veseli, četudi je to nekaj popolnoma preprostega, ker samo delati, delati, delati in samo skrbeti, skrbeti, skrbeti – na tak način se ne da kvalitetno živeti in slej ali prej nam to začne povzročati težave.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek med drugim opozarja, da Slovenijo čaka še epidemija izgorelosti, tudi zato, ker ljudje ne maramo sprememb in ker preprosto ponavljamo tisto, kar smo se naučili, četudi to za nas ni dobro.
Visoka stopnja obremenitev je možna le za nek določen krajši čas. Rdeča luč bi morala zagoreti že takoj, ko človek ugotovi, da je imel prost vikend, pa se ni spočil ali pa, ko mora večkrat vzeti dopust na petek ali ponedeljek, ker se mora spočiti, ker enostavno ne more več. Jaz težko ljudi, ki še niso popolnoma izgoreli, prepričam, da bi bilo pametno spremeniti zaposlitev, da bi se splačalo preseliti, da bi se morda splačalo manj delati. Veste, ljudje mislijo, da kar morajo in dokler ne pride do dokončnega zloma, so dobronamerni nasveti zoprni.
Kot še pojasnjuje množične in polne izgorelosti v Sloveniji zaenkrat še nimamo, smo pa na dobro poti tja, če se ne bomo spametovali in začeli skrbeti zase.
Kakovost letošnjega grozdja napoveduje dober vinski letnik. “Slovenija, ki si deli zemljepisno širino z Bordeauxem in Piemontom, je ena največjih vinskih skrivnosti v Evropi.”, tako ameriški vinski poznavalci predstavljajo slovenska vina. Po drugi strani so naši vinarji pri promociji v tujini prepuščeni sami sebi in svoji podjetnosti. Ali Slovenija lahko postane vinske destinacija? Bodo za slovenski vinski sloves še naprej zaslužni predvsem »prebojniki« in anarhisti, ali bomo naposled dobili enotno slovensko vinsko strategijo? Vinska klet Goriška Brda je imela lani največ prihodkov med slovenskimi vinarji, direktor kleti in dober poznavalec globalnih vinskih trendov Silvan Peršolja bo gost sredinega intervjuja po deseti na Prvem.
Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti se je Urška Henigman pogovarjala o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu.
Cindy Gallop, ustanoviteljica in vodja podjetja makelovenotporn, ime bi v slovenščino lahko prevedli kot ustvarjajte ljubezen, ne pornografije, je 30 let delala v oglaševanju, nato pa je vstopila v podjetništvo in svet zagonskih podjetij. Je svetovalka, osebna trenerka in govorka. Pred sedmimi leti je postala internetna senzacija, ko je s svojim duhovitim govorom na konferenci TED razkrila, kako se v sodobnem digitaliziranem svetu s praksami, značilnimi za pornografske filme, vse bolj pogosto srečuje v svojih intimnih razmerjih z mladimi moškimi. Njena predstavitev na TED-u je bila po podatkih te neprofitne organizacije, ki se posveča širjenju prodornih idej, najbolj deljena in najboljše sprejeta predstavitev leta 2009. V okviru predstavitve je tudi zagnala spletno stran makelovenotporn.com, ki je do danes že prerasla v spletno skupnost. Cindy Gallop se je minuli teden mudila v Sloveniji in kot osrednja govorka navdušila na mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben. S to izjemno prodorno zagovornico enakopravnosti smo se pogovarjali o njenem podjetju, oglaševalski industriji, spolnosti v sodobni družbi, tehnologiji, podobah in imidžu. Cindy Gallop ruši stroga pravila oblačenja v poslovnem svetu, okrog vratu nosi obeska s simboli družbenih omrežij, na poslovna srečanja ali javne govore pride oblečena tudi v hlače iz pitonove kože, saj to po njenih besedah pogosto prebije led in sprosti vzdušje. Na intervju za naš radio je prišla oblečena v belo usnjeno obleko.
Ne motimo se prav dosti, če rečemo, da je ime Pavle Jakopič takorekoč sinonim za najstarejšo govorno oddajo našega radia – oddajo Na današnji dan. 17. oktobra je namreč praznovala natanko 50 let in skoraj 19 let jo zdaj skrbno ureja Pavle Jakopič. Sicer pravnik po izobrazbi pa je že od malih nog tesno povezan z radijsko hišo in delom v njej. Nekaj svojih življenjskih modrosti bo podelil z nami v tokratni oddaji.
Dolgoletni član ljubljanske Drame Dare Valič je nedvomno velika igralska osebnost. Slovenskega gledališča ni obogatil samo s fascinantnim nizom prepoznavnih karakternih vlog, temveč s svojim značajem kot takim, z edinstvenim igralskim obrazom, ki se je že neizbrisno zapisal v naš spomin, je zapisala posebna žirija v obrazložitvi odločitve o podelitvi letošnjega Borštnikovega prstana. Dare Valič je odigral več kot 110 gledaliških vlog, največ v ljubljanski Drami, vrsto nepozabnih vlog pa je ustvaril tudi na filmskih platnih in televizijskih ekranih. Dare Valič bo gost Tadeje Krečič Scholten v oddaji Intervju v sredo na Prvem po 10. uri.
Slovenski lazarist Tomaž Mavrič je bil na julijskem občnem zboru v Chicagu izbran za vrhovnega predstojnika Misijonske družbe, kot se uradno imenujejo lazaristi. Tomaž Mavrič se je rodil v Argentini, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo, študij teologije pa nadaljeval v Ljubljani. Za nekaj se je preselil v Kanado, nato pa je več kot dvajset let preživel v misijonih v Ukrajini in Rusiji. Na rimskem sedežu lazaristov se je z novim superiorjem Misijonske družbe pogovarjal naš dopisnik Janko Petrovec.
Slovenija je spomladi letos dobila strategijo obvladovanja demence do leta 2020. In to deset let po tako imenovani 'Pariški deklaraciji', v kateri so člani Alzheimer Europe pozvali EU, Svetovno zdravstveno organizacijo ter nacionalne vlade, da priznajo Alzheimerjevo bolezen kot pomemben izziv javnemu zdravstvu. Ob svetovnem dnevu te najpogostejše oblike demence, bo gost intervjuja na Prvem profesor doktor Zvezdan Pirtošek, predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski nevrološki kliniki, ki se velik del svoje znanstvene poti posveča prav Alzheimerjevi bolezni. O njenih izzivih za medicinsko stroko, znanost in družbo - torej vsakega med nami, bo prof. dr. Zvezdana Pirtoška povprašala Mojca Delač.
Slovenija je že nekaj časa svetovna športnoplezalna velesila – naši plezalci in predvsem plezalke so nas razvadile in zato so pričakovanja vedno večja. Sploh zdaj, ko je športno plezanje postalo tudi olimpijska disciplina, ima Slovenija celo vrsto močnih adutov, ki bodo zagotovo krojili sam vrh. Med njimi je naše najmočnejše orožje pravi meteor letošnje plezalne sezone Janja Garnbret, ki je letos pri svojih 17 letih od šestih tekem zmagala na kar treh, le enkrat pa ni stala na zmagovalnem odru. V sredinem intervjuju na Prvem bo v pogovoru z voditeljem Juretom K. Čoklom predstavila svoja pričakovanja pred koncem letošnje sezone, ki se bo tradicionalno končala s spektaklom v Kranju.
Gost današnje oddaje Intervju bo Branko Mihorko, ki je že prek 30 let je vključen v delovanje športa invalidov. Je podpredsednik evropske zveze za odbojko sede in mednarodni sodnik v tem športu, od leta 2013 pa je tudi pomočnik trenerja in vodja slovenske ženske državne reprezentance v odbojki sede. Osem let je vodil strokovni svet za šport invalidov, letos pa je vodja slovenske odprave – paraolimpijske reprezentance, ki danes potuje v Rio. Slovensko paraolimpijsko reprezentanco je vodil že na igrah v Sydneyu, Atenah in Pekingu, kot član ekipe pa je bil tudi v Londonu. Kakšne so zadolžitve vodje slovenske paraolimpijske reprezentance v Riu, kakšna je vloga paraolimpijskega športa v svetu, so paraolimpijske igre enakovredne olimpijskim, kako se med seboj razlikujejo tekmovalne discipline glede na omejitve, ki jih imajo športniki invalidi ter zakaj se zavzema, da bi se čim več mladih invalidov začelo ukvarjati s športom – o tem se je z Brankom Mihorkom pred odhodom v Rio pogovarjala Petra Medved.
Gozdar, okoljevarstvenik, tabornik, politik, inštruktor kajaka in alpinizma – kaj od tega najbolj zaznamuje življenje Jerneja Stritiha, ki je začel poklicno pot z raziskovanjem gozdnih ekosistemov in sodelovanjem pri reformi okoljskih politik in institucij na državni in mednarodni ravni v devetdesetih. Ima široke izkušnje na področju oblikovanja politik, razvoja institucij, vodenja projektov, okoljskega financiranja in trajnostnega razvoja. Tabornik vse od otroških let je danes starešina Zveze tabornikov Slovenije – Nacionalne skavtske organizacije. O izzivih v prihodnosti v tokratnem pogovoru.
Oči svetovne športne javnosti so v teh dneh uprte v največje brazilsko mesto – Rio de Janeiro, kjer več kot 10 tisoč športnikov tekmuje za 305 kompletov kolajn. Afere z nedovoljenimi poživili, organizacijske težave in problemi brazilske družbe so se umaknile v ozadje, v ospredju so športni dosežki, uspehi in razočaranja. »Hitreje, višje, močneje« odmeva na tekmovališčih, tekma za kolajne je neizprosna, olimpijske igre že dolgo niso več prireditev, kjer bi bilo dovolj le sodelovati, športniki so za olimpijsko slavo pripravljeni storiti marsikaj. Športni uspehi ne prinašajo le slave, pač tudi denar in družbeni ugled, z vrhunskim športom so povezani ekonomski in politični interesi. O sodobnem olimpizmu, etiki in vrednotah v vrhunskem športu in pomenu športa za široke ljudske množice, bo govor v današnjem Intervjuju z dr. Milanom Hosto. Milan Hosta je profesor športne vzgoje in doktor filozofije športa, predavatelj etike športa in olimpizma na Univerzi na Primorskem. Je eden najbolj aktivnih delavcev na področju športa v Sloveniji, med drugim vodi Inštitut za razvoj športa – Spolint, zavzema se za spoštovanje fair-play-a in ohranjanje pozitivnih vrednot športa. Posveča pa se tudi razvoju in poučevanju metod pravilnega dihanja za premagovanje psihičnih in zdravstvenih težav ter spodbujanju inovativnega pristopa k spodbujanju gibalnega razvoja otrok.
Morje, začetek življenja in vsega, kar nas obdaja – tako nas prepričuje sodobna znanost in tudi mitološki viri – je imelo v zgodovini človeštva včasih bolj, včasih manj pomembno vlogo. Človeka pa so ves čas vodile želje, da bi morje zares spoznal, ga obvladal ter izkoriščal njegova bogastva. Naše vedenje o morju se je v stoletjih raziskovanj in znanstvenega razvoja večalo, a je kljub temu še danes nepopolno. Precej od blizu pa ga pozna tokratni gost Intervjuja. Arijan Rapuš je prvi apnea inštruktor v Sloveniji, je vodja šole potapljanja na vdih in podvodnega ribolova z najdaljšo tradicijo pri nas, ki deluje pod okriljem znamenite Apnea Academy, tudi njegovo izobraževalno delo na področju varnosti pri prostem potapljanje je pionirsko. Je tudi školjkar in asistent pilota v Luki Koper. Z njim se bo pogovarjala Liana Buršič.
V tednu pred obiskom Vladimirja Putina v Sloveniji Rusija pričakovano vstopa v ospredje zanimanja slovenske javnosti. Ruska kapelica pod Vršičem sicer velja za eno središčnih točk slovensko-ruskih odnosov, a ti še zdaleč niso le stvar pietete do zgodovinskih osebnosti, dogodkov in prizorišč, ki nas povezujejo. Odnosi med Slovenijo in Rusijo seveda ne segajo le v začetke slovenske državnosti, ampak dlje v zgodovino. Trenutno so še posebej kompleksni zaradi ostre geopolitične slike, ki jo izrisuje sedanjost. Tako v Ljubljani kot v Moskvi zatrjujejo, da so odnosi odlični. Če se omejimo na zadnjih 25 let, se v povezavi z Rusijo pri nas nenehno, tako ali drugače, pojavlja ime Saše Ivana Geržine. Prvi slovenski veleposlanik v Ruski federaciji, predsednik Društva Slovenija – Rusija, gospodarstvenik, politik. Človek, ki ima Rusijo rad, in ki jo – tako pravi – razume. Sašo Geržino je pred mikrofon povabil še en poznavalec Rusije, Andrej Stopar. Pogovoru lahko prisluhnite v sredinem Intervjuju, v živo, po 10. uri na Prvem programu Radia Slovenija.
Ali res vse poti vodijo v Rim, se zdi precej retorično vprašanje za Mojco Širok, dolgoletno dopisnico RTV Slovenija iz Rima In Vatikana. Kakšna je specifična teža Italije pri novem razporejanju moči znotraj evropskih formalnih povezav in neformalnih zavezništev? Kakšen je slovenski vpliv v Vatikanu v času pontifikata papeža Frančiška? Zakaj Mojca Širok že več kot 20 let raziskuje strukture in delovanje italijanske mafije? Je novinarska misija na tujem poslednji relikt romantičnega obdobja novinarstva? Z Mojco Širok se bo v sredo po deseti na Prvem pogovarjal Bojan Leskovec.
Letošnje leto je, kot kaže, leto Miha Mazzinija, pisatelja, scenarista, doktorja antropologije in strokovnjaka za računalništvo. Najprej, še pozimi, je za delo Zvezde vabijo, ki se v pomembni meri godi v virtualnih prostranstvih interneta, prejel nagrado Modra ptica za najboljši mladinski roman. No, pred slabim mesecem pa je za knjigo Otroštvo, ki jo je pisatelj označil kot avtobiografski roman v izmišljenih zgodbah, prejel še svojega prvega kresnika. Raziskave kažejo, da tovrstna priznanja knjigam opazno povečajo nakup in knjižnično izposojo, toda Mazziniju se pravzaprav že vse od Drobtinic, romanesknega prvenca, ki se je pred tremi desetletji prodal v dandanes komaj doumljivi nakladi 54 tisoč izvodov, menda ni bati, da ne bi imel bralk in bralcev. Najbrž tudi zato, ker že lepo število let velja za enega najbolj lucidnih, provokativnih in kontraintuitivnih spletnih kolumnistov pri nas. Kako sta si pisateljevanje in blogerstvo podobna in kako sta si različna; zakaj je slovenska psiho-socialna stvarnost neizčrpen vir snovi za pisatelja; ali bo tudi Otroštvo, kakor nekoč že Drobtinice, deležno filmske predelave - to pa so le nekatera izmed vprašanj, ki jih bomo Mazziniju zastavili v tokratnem Intervjuju na Prvem. S pisateljem se bo pogovarjal Goran Dekleva.
Luka Zibelnik je lektor slovenskega jezika v Clevelandu v ZDA. Že osem let od blizu spoznava tamkajšnjo slovensko skupnost, v kateri je tudi sam zelo aktiven. Tudi pri Slovenskem muzeju in arhivu, ki bo odslej bogatejši za dve različici Prešernovih rokopisov pesmi ‘Slovo od mladosti’ in ‘Dohtar’. O dragocenem odkritju, ki bo na ogled tudi v Ljubljani, zapuščini starejših in prihodnosti mlajših generacij Slovencev v Clevelandu ter o novem programu učenja slovenščine na daljavo, bo Luka Zibelnik spregovoril v Intervju v sredo po 10. uri. Z njim se bo pogovarjala Mojca Delač.
V današnjem intervjuju gostimo Dr. Đulo Rušinović Sunara, nedavno upokojeno žilno kirurginjo iz Splita, ki se že 19 let kot prostovoljka ukvarja s hrvaškim zdravstvenim sistemom in z vzpostavljanjem sistema varovanja pacientovih pravic znotraj njega. Ustanovila je hrvaško Združenje za pravice pacientov, je pa tudi podpredsednica Svetovnega združenja za medicinsko pravo. Prepričana je, da je bil hrvaški zdravstveni sistem, ki se je nekoč lahko kosal z zahodnimi zdravstvenimi sistemi, v 90. letih vržen na trg popolnoma nepripravljen, in da je to eden izmed glavnih vzrokov za njegov propad. O tem, kako je vse skupaj povezano s pravicami pacientov, ki na Hrvaškem po njenem mnenju pravzaprav sploh ne obstajajo, in o rešitvah za nastalo situacijo, se je z dr. Đulo Rušinović Sunara pogovarjala Cirila Štuber.
Neveljaven email naslov