Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratni gost oddaje Intervju je filozof prof. dr. Igor Pribac s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je širši javnosti znan kot analitik družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji ter tujini. V času izrednih razmer zaradi pandemije in velikih sprememb tako na globalnem političnem parketu kot v družbi v obče, ga je pred mikrofon povabila voditeljica Martina Černe.
Filozof prof. dr. Igor Pribac
Prof. dr. Igor Pribac je dolgoletni predavatelj filozofije zgodovine, politične filozofije in etike na Filozofski fakulteti Univerze Ljubljani, širši javnosti pa znan kot analitik ter komentator družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji in tujini. Je tudi eden redkih filozofov, ki družbeno angažirano posega v javni prostor, saj meni, da je opozarjanje intelektualcev na aktualno družbeno problematiko nujno. Svoje misli dnevno zapisuje na Twitterju, jih argumentirano zagovarja ter spoštljivo vstopa v dialog z drugače mislečimi. Sogovornik tokratne oddaje Intervju pritrjuje domnevi, da gre pri takšnem vključevanju v politični prostor in vrednotenju pojavov sodobnosti za nehvaležno nalogo, ki nemalokrat sproža tudi neodobravanje kolegov v njegovem delovnem okolju.
V tej ali oni obliki so humanistične vede zelo povezane s preučevanjem preteklosti, sam pa se kot etik in politični filozof bolj ukvarjam s prihodnostjo. Čutim se poklicanega, da to počnem, kajti ukvarjanje z etiko in politično filozofijo je postavljanje in zagovarjanje nekih norm ravnanja v zasebnem in javnem oziroma političnem prostoru. Če so ugotovitve o tem, da je svet, v katerem živimo, tako zelo drugačen od teh norm, se mi zdi, da je naslednji korak v moji intelektualni poštenosti ta, da na ta razkorak med normo in dejanji tudi opozarjam.
Na vprašanje o tem, kako razumeti hipno družbeno epidemiološko krizo, prof. dr. Igor Pribac odgovarja, da časov, v kakršnih živimo danes, še ni bilo, in poudarja, da so zaznamovani s sovpadanjem dvojega; s svetovno pandemijo v obdobju vladavine družbenih omrežij in z vzponom avtoritarizma.
Avtoritarizem je glede na virus predčasen, res pa je, da se je z oporo in ozadjem virusa ta virus avtoritarizma, ki se širi po svetu, izdatno okrepil.
Virus zahteva hitro odzivnost in to pomeni ožanje prostora demokracije, še dodaja prof. dr. Igor Pribac, tega pa ne moremo pripisati zgolj politični oblasti, temveč lahko to pripišemo kar samemu virusu. Okno priložnosti za primerne odzive je manjše in če je čas sprejemanja odločitev krajši, zahteva tudi manjše število odločevalcev ter hitrejše iskanje konsenza med njimi, kar krepi vlogo tistega, ki je na oblasti. Kljub temu je za hipno epidemiološko krizo, ki smo ji priče ob nastopu silovitega drugega vala epidemije, v veliki meri odgovorna vlada, še opozarja sogovornik.
Vlada ni poskrbela za tisto, za kar bi vsaka vlada, ki misli resno s pripravami na drugi val, poskrbela. In poskrbela bi tako, da bi bili ljudje njen zaveznik v boju zoper virus. Vendar zaveznika ne pridobiš tako, da ga strašiš in mu ukazuješ.
Prof. dr. Igor Pribac ne skriva kritičnega pogleda na hipno politično stanje in opozarja predvsem na manko javne razprave, nesprejemanje različnih stališč in vsesplošno nižanje standardov demokracije.
Oblast je od vsega začetka, vsakega, ki se ne strinja z njo, razglasila za lažnivca. To je povsem nesprejemljiva praksa. Mislim, da ni dežele v razviti Evropi, kjer bi bila beseda lažnivec tako uporabljena, saj na zahodu zelo jasno razlikujejo med tistimi, ki se ne strinjajo, in tistimi, ki izrekajo neresnico – kar je druga kategorija in med tretjo kategorijo, to je tistimi, ki lažejo.
Sogovornik opozarja tudi na mejnik, ki se je zgodil z nedavnimi izjavami premiera Janeza Janše v zvezi z izidi ameriških volitev in je vzbudil pozornost evropske in svetovne politike. Številna dejanja so bila do zdaj pod radarjem evropske pozornosti, pravi in dodaja, da je z omenjenimi tviti Slovenija postala enakovredna Poljski in Madžarski.
Oba voditelja omenjenih držav sta Bidnu čestitala za zmago na ameriških predsedniških volitvah, Slovenija pa, vsaj v imenu premiera, tega še ni storila in to je preskok iz drugorazredne problematične države na evropskem vzhodu na to, da je Slovenija (v tem oziru) postala prvorazredna akterka na mednarodnem prizorišču. Tvitanje Janeza Janše, ki je napol zasebno, a hkrati izraža stališča stranke, stališča vlade in stališča Slovenije, zlasti v mednarodnem prostoru, bo imelo trajne in škodljive posledice za Slovenijo.
Prof. dr. Igor Pribac je v kontekstu epidemije koronavirusne bolezni kritičen tudi do trenutnega odnosa do starejših. Meni, da gre za sistemsko diskriminacijo dela starejše populacije. Skrb vzbujajoče pa je, da politika ter zlasti pristojno ministrstvo temu problemu ne pripisujeta potrebne pozornosti in ne sprejemata odgovornosti.
To preprosto še ni velika tema, čeprav mediji o njej vse pogosteje pišejo. To, da je 70 odstotkov vseh smrti ljudi tistih, ki prihajajo iz domov za starejše, se mi zdi neznosno.
Tokratni gost oddaje Intervju je filozof prof. dr. Igor Pribac s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je širši javnosti znan kot analitik družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji ter tujini. V času izrednih razmer zaradi pandemije in velikih sprememb tako na globalnem političnem parketu kot v družbi v obče, ga je pred mikrofon povabila voditeljica Martina Černe.
Filozof prof. dr. Igor Pribac
Prof. dr. Igor Pribac je dolgoletni predavatelj filozofije zgodovine, politične filozofije in etike na Filozofski fakulteti Univerze Ljubljani, širši javnosti pa znan kot analitik ter komentator družbenega in političnega dogajanja v Sloveniji in tujini. Je tudi eden redkih filozofov, ki družbeno angažirano posega v javni prostor, saj meni, da je opozarjanje intelektualcev na aktualno družbeno problematiko nujno. Svoje misli dnevno zapisuje na Twitterju, jih argumentirano zagovarja ter spoštljivo vstopa v dialog z drugače mislečimi. Sogovornik tokratne oddaje Intervju pritrjuje domnevi, da gre pri takšnem vključevanju v politični prostor in vrednotenju pojavov sodobnosti za nehvaležno nalogo, ki nemalokrat sproža tudi neodobravanje kolegov v njegovem delovnem okolju.
V tej ali oni obliki so humanistične vede zelo povezane s preučevanjem preteklosti, sam pa se kot etik in politični filozof bolj ukvarjam s prihodnostjo. Čutim se poklicanega, da to počnem, kajti ukvarjanje z etiko in politično filozofijo je postavljanje in zagovarjanje nekih norm ravnanja v zasebnem in javnem oziroma političnem prostoru. Če so ugotovitve o tem, da je svet, v katerem živimo, tako zelo drugačen od teh norm, se mi zdi, da je naslednji korak v moji intelektualni poštenosti ta, da na ta razkorak med normo in dejanji tudi opozarjam.
Na vprašanje o tem, kako razumeti hipno družbeno epidemiološko krizo, prof. dr. Igor Pribac odgovarja, da časov, v kakršnih živimo danes, še ni bilo, in poudarja, da so zaznamovani s sovpadanjem dvojega; s svetovno pandemijo v obdobju vladavine družbenih omrežij in z vzponom avtoritarizma.
Avtoritarizem je glede na virus predčasen, res pa je, da se je z oporo in ozadjem virusa ta virus avtoritarizma, ki se širi po svetu, izdatno okrepil.
Virus zahteva hitro odzivnost in to pomeni ožanje prostora demokracije, še dodaja prof. dr. Igor Pribac, tega pa ne moremo pripisati zgolj politični oblasti, temveč lahko to pripišemo kar samemu virusu. Okno priložnosti za primerne odzive je manjše in če je čas sprejemanja odločitev krajši, zahteva tudi manjše število odločevalcev ter hitrejše iskanje konsenza med njimi, kar krepi vlogo tistega, ki je na oblasti. Kljub temu je za hipno epidemiološko krizo, ki smo ji priče ob nastopu silovitega drugega vala epidemije, v veliki meri odgovorna vlada, še opozarja sogovornik.
Vlada ni poskrbela za tisto, za kar bi vsaka vlada, ki misli resno s pripravami na drugi val, poskrbela. In poskrbela bi tako, da bi bili ljudje njen zaveznik v boju zoper virus. Vendar zaveznika ne pridobiš tako, da ga strašiš in mu ukazuješ.
Prof. dr. Igor Pribac ne skriva kritičnega pogleda na hipno politično stanje in opozarja predvsem na manko javne razprave, nesprejemanje različnih stališč in vsesplošno nižanje standardov demokracije.
Oblast je od vsega začetka, vsakega, ki se ne strinja z njo, razglasila za lažnivca. To je povsem nesprejemljiva praksa. Mislim, da ni dežele v razviti Evropi, kjer bi bila beseda lažnivec tako uporabljena, saj na zahodu zelo jasno razlikujejo med tistimi, ki se ne strinjajo, in tistimi, ki izrekajo neresnico – kar je druga kategorija in med tretjo kategorijo, to je tistimi, ki lažejo.
Sogovornik opozarja tudi na mejnik, ki se je zgodil z nedavnimi izjavami premiera Janeza Janše v zvezi z izidi ameriških volitev in je vzbudil pozornost evropske in svetovne politike. Številna dejanja so bila do zdaj pod radarjem evropske pozornosti, pravi in dodaja, da je z omenjenimi tviti Slovenija postala enakovredna Poljski in Madžarski.
Oba voditelja omenjenih držav sta Bidnu čestitala za zmago na ameriških predsedniških volitvah, Slovenija pa, vsaj v imenu premiera, tega še ni storila in to je preskok iz drugorazredne problematične države na evropskem vzhodu na to, da je Slovenija (v tem oziru) postala prvorazredna akterka na mednarodnem prizorišču. Tvitanje Janeza Janše, ki je napol zasebno, a hkrati izraža stališča stranke, stališča vlade in stališča Slovenije, zlasti v mednarodnem prostoru, bo imelo trajne in škodljive posledice za Slovenijo.
Prof. dr. Igor Pribac je v kontekstu epidemije koronavirusne bolezni kritičen tudi do trenutnega odnosa do starejših. Meni, da gre za sistemsko diskriminacijo dela starejše populacije. Skrb vzbujajoče pa je, da politika ter zlasti pristojno ministrstvo temu problemu ne pripisujeta potrebne pozornosti in ne sprejemata odgovornosti.
To preprosto še ni velika tema, čeprav mediji o njej vse pogosteje pišejo. To, da je 70 odstotkov vseh smrti ljudi tistih, ki prihajajo iz domov za starejše, se mi zdi neznosno.
Ko se je prof. dr. Ani Krajnc in dr. Dušani Findeisen porodila zamisel o izobraževanju starejših in se je leta 1984 prvih šest starejših študentov začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine, si nihče ni predstavljal, da bo 40 let pozneje Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža. Takrat je bila misel o starejših, ki se učijo, precej nenavadna in pogumna, saj marsikdo ni razumel, zakaj bi si človek po upokojitvi pridobival nova znanja. Gospa Alijana Šantej je ena tistih, ki niso niti malo dvomili o pomembnosti izobraževanja v katerem koli življenjskem obdobju, ko se je pridružila sodelavcem na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. "V tistem obdobju," pravi, "je bilo veliko vprašanj in začudenja, a tudi veliko podpore." Gospa Alijana Šantej je vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, v tokratni Intervju jo je povabila Lucija Fatur.
Nagrajena pisateljica, kolumnistka in eko-kmetovalka nalije čistega vina meščanom, ki nočejo razumeti kmetov, in kmetom, ki nočejo razumeti meščanov
Migracijski tokovi se spreminjajo. Sirski, pozneje pa še ukrajinski val sta konkretno vplivala na dogajanje v mednarodnem okolju. To je od blizu spoznala tudi Katarina Štrukelj, ki dobro pozna področje migracij, še posebno mednarodne zaščite, sprejema, oskrbe in uresničevanja pravic prosilcev za mednarodno zaščito ter integracije oseb v določeno okolje. Opravljala je številne vodstvene funkcije v okviru ministrstva za notranje zadeve, tudi vlogo vodje azilnega doma. Od leta 2019 pa je direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov in njen trenutno največji izziv ostaja iskanje lokacij za vzpostavitev začasnih azilnih domov. Kako solidarni so Slovenci do tistih, ki bežijo od doma v neznano? Katere izmed tisočerih zgodb, ki jih je spoznala v vseh letih delovanja, so jo najbolj ganile?
V tokratni oddaji gostimo pravnico, univerzitetno profesorico, dvojno častno doktorico Vesno Rijavec. Sicer predavateljica in prodekanica za mednarodno dejavnost mariborske Pravne fakultete je za lanskim častnim doktoratom Univerze v Gradcu ob koncu letošnjega januarja prejela še častni doktorat Univerze v Uppsali na Švedskem. Gre za univerzo, ki je bila ustanovljena leta 1477, sodi med najstarejše in se uvršča med 100 najboljših univerz na svetu. Pri častnem doktoratu gre za znamenje univerzitetne časti, ki se podeljuje po temeljitem premisleku. Zapis obrazložitve je v bistvu poklon prejemničinemu obsežnemu delu na področju civilnega procesnega ter mednarodnega zasebnega in procesnega prava pa tudi vodenju več evropskih primerjalnih raziskovalnih projektov. S prof. dr. Vesno Rijavec, častno doktorico univerz v Gradcu in v Uppsali - ki ji je bila pravna veda praktično položena v zibko - se je pogovarjal Stane Kocutar. Foto: prof. dr. Vesna Rijavec med predavanjem na Univerzi v Uppsali – pred podelitvijo častnega doktorata, osebni arhiv
Dolgoletna generalna direktorica družbe Adria Mobil Sonja Gole se je s prvim marcem upokojila in vodenje enega vodilnih evropskih proizvajalcev počitniških vozil prepustila nasledniku. Ko je pred 28imi leti prevzela vodenje podjetja, je bilo to v slabem finančnem stanju, blagovna znamka Adria je izgubljala vrednost, a so se s sodelavci lotili razvoja novih produktov s poudarkom na kakovosti, inovativnosti in s tem dviga imidža blagovne znamke. Podjetje je zapustila finančno stabilno, z rekordno prodajo in ekipo, ki naj bi podjetju zagotavljalo dodatno rast. S Sonjo Gole se je v sredinem Intervjuju na Prvem pogovarjal Jože Žura. Foto: Leon Vidic
Na čelo kmetijskega ministrstva je v najbolj dramatičnem obdobju evropskega kmetijstva, ko evropska mesta hromijo množični protesti kmetov in ko tudi slovenski kmetje zahtevajo rešitev številnih nakopičenih problemov, iz poslanskih vrst stopila Mateja Čalušić. Kako razmeroma neizkušena političarka obvladuje napete situacije in kako je umirila nezadovoljne kmete, da so odpovedali za včeraj napovedani veliki protest v Ljubljani? Obljube so bile dane ‒ ali ima ministrica moč, da jih bo tudi uresničila? Bo v kolesju zelene transformacije kmetijstva žrtvovala male hribovske kmetije in ali bo pospešila proizvodnjo v rastlinjakih? Z ministrico za kmetijstvo se bo o aktualnih vprašanjih pogovarjala Jernejka Drolec..
Branko Franc Selak, dolgoletni direktor Marmorja Hotavlje, je letošnji prejemnik priznanja za življenjsko delo, ki mu ga je podelilo Združenje Manager. S podjetjem, ki je danes v svetovnem vrhu opremljanja prestižnih jaht, je povezan petinpetdeset let. Za zaposlene in podjetje, ki ga zdaj vodita sinova, so največji izziv zahtevna naročila. Ta so povezana z novimi znanji, s sodobno tehnologijo, z rastjo in nenehnim razvojem. Branko Franc Selak je prepričan, da je prav to jamstvo za uspeh kakovostnih kamnarskih izdelkov, pomembnih za prisotnost na novih trgih ter stabilno poslovanje Marmorja Hotavlje s 158 zaposlenimi.
Gostja današnjega intervjuja je direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš. Gre za strokovno neodvisno ustanovo, čeprav sodi pod vlado. Ukvarja se z analizo gospodarskih gibanj. Najbolj so prepoznavni po Pomladanski in Jesenski napovedi. Na podlagi preteklih gibanja napovedo kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Zelo odmevno je tudi poročilo o produktivnosti, pa o razvoju, pa potem še vrsta mesečnih analiz na primer Ekonomsko ogledalo, v zadnjem času pa tudi kratki tedenski odmevi na izbrane kazalce, grafi tedna. Zametki Urada so še v prejšnji državi, takrat je bil zavod za družbeno planiranje, v samostojni državi se je preoblikoval v zavod za makroekonomske analize in razvoj, od leta 94, torej 30 let, pa deluje kot Urad. In omenjeni urad zdaj že peto leto vodi direktorica Maja Bednaš.
V oddaji Intervju smo tokrat gostili predsednika uprave Nuklearne elektrarne Krško Gorazda Pfeiferja. Iz operaterja jedrskega reaktorja in vodje proizvodnje se je povzpel do direktorja najpomembnejšega elektroenergetskega objekta v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji, energetski stabilnosti države, vlogi krške nuklearke pri prehodu v brezogljično družbo, proizvodnji vodika v nuklearkah in tudi o reaktorjih četrte generacije, ki bodo omogočali bistveno višjo proizvodnjo električne energije in hkrati zagotavljali večjo varnost. Spoznajte Gorazda Pfeiferja, izjemnega jedrskega strokovnjaka, ki je znanja in izkušnje nabiral tudi v Združenih državah Amerike in ki ga odlikuje visoka stopnja integritete in varnostne kulture.
Doc. dr. Tanja Bagar je direktorica in soustanoviteljica inštituta Icanna. Diplomirala je iz mikrobiologije in pozneje še doktorirala iz biomedicine, smer molekularna biologija in biokemija. Kot mlada raziskovalka je delala na Kemijskem inštitutu na oddelku za biotehnologijo ter leta 2010 prejela Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Ima bogate raziskovalne izkušnje, ki jih je pridobila v laboratorijih na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, v Bolnišnici Topolšica, na Inštitutu za mikrobiologijo in genetiko na univerzi Georg-August v Göttingenu v Nemčiji ter na Inštitutu za celično biologijo Univerze v Edinburgu. Danes predava na Alma Mater Evropea, ukvarja pa se tudi z ekoremediacijami. Je avtorica knjige Konoplja v medicini. Doc. Dr. Tanjo Bagar je pred mikrofon povabila Cirila Štuber. Fotografija: osebni arhiv
V slovenskih šolah od leta 1985 nimamo samostojnega predmeta spolna vzgoja, te vsebine se poučuje medpredmetno, vendar ne celovito in ne povsod - veliko je namreč odvisno od pripravljenosti posameznih učiteljic in učiteljev. Mladi zato večino informacij o spolnosti, intimi, odnosih in čustvih iščejo na spletu, kjer pa prepogosto naletijo predvsem na laži, mite, stereotipe, predsodke, sovraštvo, nasilje in pornografijo. Kakšna bi morala biti celovita in sistematična spolna vzgoja? O tem v tokratni oddaji Intervju. Raziskovalec Tim Prezelj je opravil raziskavo o spolni vzgoji v slovenskih osnovnih šolah. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
V Mladinskem gledališču v Ljubljani pripravljajo poseben program za vključevanje mladih v gledališče in – širše povedano – javni diskurz na splošno. Program so poimenovali Mlado mladinsko. Druga predstava, ki so jo ustvarili mladi skupaj z avtorsko ekipo in člani ansambla mladinskega gledališča, ima naslov Umetnost vojne/umetnost miru. Zakaj je pomembno, da mladi razmišljajo o vojni, čeprav se jih ni dotaknila in, upamo, je tudi ne bodo doživeli? Ali lahko brskanje po dramatičnih izkušnjah vojne kaj spremeni? Kakšna je izkušnja z delom z mladimi? O vsem tem z režiserko Ano Duša.
Novinar, profesor slovenščine in ruščine ter književnik Simon Ošlak Gerasimov je dejaven na številnih področjih. Za slovenski program ORF spremlja dogajanje na avstrijskem Štajerskem, tja ga je pripeljala študijska izbira. Po opravljeni dvojezični ljudski šoli v Celovcu in slovenski gimnaziji se je namreč odločil, da bo izobraževanje nadaljeval v Gradcu. To je bila, kot pravi, logična pot. Ker ga navdušuje zgodovina, ni presenečenje, da se je glavnega mesta avstrijske Štajerske lotil raziskovalno.
Notranjski regijski park je leta 2002 ustanovila Občina Cerknica z namenom ohranitve, varstva in raziskovanja naravnih ter kulturnih vrednot, izjemnih geomorfoloških, geoloških in hidroloških lastnosti, zaščite naravnih ekosistemov ter lastnosti neživega sveta, arheološke in etnološke dediščine. Osrednje območje parka je presihajoče Cerkniško jezero. Javni zavod Notranjski regijski park pa je v zadnjih devetih letih za svoje projekte pridobil 12 milijonov evropskih sredstev. Gre za projekta LIFE STRŽEN in KRAS REVITA. Projekta sta se osredinjala na varstvo narave, razvoj infrastrukture in spodbujanje lokalnega gospodarstva. V oddaji Intervju po deseti na Prvem smo gostili direktorja Notranjskega parka Matevža Podjeda, ki nam je predstavili pot, ki so jo prehodili, in vizijo parka v prihodnje.
Bližnji vzhod je najstarejše krizno žarišče na svetu. Poglavitni problem je vprašanje palestinskega ljudstva, ki je z ustanovitvijo Izraela izgubilo svoje ozemlje. Je vojna v Gazi prelomna točka, na kateri bo treba najti trajno rešitev? Naš gost bo zaslužni profesor doktor Bojko Bučar, visokošolski učitelj s fakultete za družbene vede. Generacije študentov so pri njem znanje o mednarodnih odnosih črpale prav na primeru Bližnjega vzhoda. O tem, kaj je pravica do samoodločbe? Kaj je razmerje sil, kakšna vloga Združenih narodov in kakšna Meddržavnega sodišča v Haagu. Nas je silovitost vojne v Gazi presenetila? Ali imamo v Sloveniji dovolj izobraženih ljudi, ki spremljajo mednarodna dogajanja, ali pa smo se v javnosti prepustili posnemanju tujih vzorcev? Na ta in druga vprašanja bomo skušali odgovoriti v Intervjuju s profesorjem doktorjem Bojkom Bučarjem.
Šestega decembra je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine pri mednarodni organizaciji UNESCO potrdil vpis babištva na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Babištvo so spoznali kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu, naravnih in kulturnih dejavnikih, ki sooblikujejo potek nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja pri materi in novorojenčku. Gostja prvega letošnjega intervjuja na Prvem je Nina Radin, samostojna babica, ki že devet let pomaga pri porodih na domu in za porodnice skrbi tudi v predporodnem in poporodnem obdobju. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.
Prvo sredo v letu 2024 smo namenili drugemu delu izbora najodmevnejših intervjujev preteklega leta. Kar 46 sogovornikov se je zvrstilo lani in med njimi smo izbrali 14 najodmevnejših. Odlomke prvih sedmih ste slišali prejšnjo sredo, danes pa bomo predvajali še preostale. Poslušali boste lahko odlomke iz pogovorov z dr. Urošem Ahčanom, patrom Karlom Gržanom, arheologom dr. Markom Meletom, psihiatrom dr. Robertom Oraveczom, šansonjerko Vito Mavrič, predsednico Zveze slovenske podeželske mladine Anjo Mager ter hidrologom Rokom Fazarincem.
V terminu sredinega intervjuja ste v tem letu lahko prisluhnili 46 gostom, za vas pa smo ob koncu leta izbrali 14 odlomkov iz najbolj odmevnih intervjujev leta 2023. V prvem delu bomo slišali razmišljanja infektologa in pisatelja Davida Zupančiča, avtomobilskega oblikovalca Georga Gedla, pa tudi Andreja Gradišnika, do zdaj najstarejšega Slovenca, ki je priplezal na sam vrh sveta. Z nami so bili tudi nekdanji poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Franci Petek, vrhunska strokovnjakinja za področje umetne inteligence dr. Marinka Žitnik, profesorica defektologije Mateja Korošec ter predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Izbor je pripravil Marko Rozman.
V oddaji Intervju tokrat gostimo guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta. Prvi mož naše centralne banke skupaj z ostalimi guvernerji v Frankfurtu odloča o ključnih monetarnih ukrepih, ki krojijo življenja Evropejcev, med drugim tudi o višini obrestnih mer, ki vplivajo na naše zadolževanje. V Ljubljani pa skupaj z ekipo nadzoruje poslovanje slovenskih bank ter bdi nad finančno stabilnostjo v državi. V pogovoru tik pred koncem leta nam bo med drugim razkril za koliko se bo gospodarska aktivnost prihodnje leto okrepila, zakaj je slovenska inflacija precej višja od evrske, na račun česa slovenske banke letos kujejo rekordne dobičke in ali se bo čez leto dni potegoval za nov šestletni mandat.
Dušan Škodič je začel hoditi v gore s starši, kot srednješolec pa je opravil tečaj za mladinske planinske vodnike v letnih in zimskih razmerah. Opravljen ima tudi izpit za markacista in gorskega stražarja, kot inštruktor je sodeloval na tečajih za mladinske vodnike in nekaj let se je ukvarjal z alpinizmom. Pisati je začel v srednji šoli. V Planinskem vestniku objavlja od leta 1994, član uredniškega odbora je od leta 2009. Je tudi avtor več knjig, povezanih s planinsko tematiko. V zadnjih letih je raziskoval arhiv kranjske sekcije nemško-avstrijskega planinskega društva, v katerem je odkril slovenski javnosti neznano gradivo, pomembno za preučevanje zgodovine našega planinstva in alpinizma v navezavi z osvajanjem Triglava in drugih slovenskih gora. Ta odkritja je uvrstil v nedavno izdani knjigi Triglav je naš. Dušan Škodič bo svoja odkritja delil z nami v oddaji Intervju na Prvem.
Neveljaven email naslov