Slavko Osterc se je leta 1927 vrnil s študijskih let v Pragi, kjer je blestel v glavnih kompozicijskih predmetih. V domovino se je vrnil kot skladatelj naprednih slogovnih nazorov in začel poučevati na ljubljanskem glasbenem konservatoriju. Bil je izredno luciden opazovalec tedanjih glasbenih tokov, sodobno glasbo pa je želel na vse mogoče načine približati domovini. Potoval je v tujino in obiskoval glasbene festivale ter vzdrževal stike z Mednarodnim združenjem za sodobno glasbo. Leta 1935 je v kompozicijskem razredu Slavka Osterca diplomiral Franc Šturm. V svojem kratkem, a intenzivnem in plodnem ustvarjanju je Šturm sledil Osterčevi ideji glasbenega modernizma, vendar pa je Šturmovo življenje ugasnilo v letu 1943, ko se je pridružil Osvobodilni fronti. Šturm je bil eden bolj radikalno usmerjenih skladateljev svojega časa, po študiju v Pragi pri Josefu Suku in Aloisu Hábi pa je zastopal napredne slogovne nazore.