Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1974 rojena nemška pisateljica in prevajalka Julia Schoch velja za enega najizrazitejših avtofikcijskih glasov sodobne nemške književnosti. Njen slog zaznamujejo spominski fragmenti, ki v asociativnem toku zarišejo življenje posameznika in družbe. Avtorica v njih uporablja jasen in neposreden jezik. Takole pravi: "Če zelo natančno pogledaš, vidiš tudi daleč." Zadnje iz niza njenih književnih del je še nedokončana trilogija s podnaslovom Biografija neke ženske (Biographie einer Frau) o družini, zakonu in ljubezni. V drugem delu z naslovom Ljubezenski par stoletja (Liebespaar des Jahrhunderts) se pisateljica posveča ženski, ki sklene zapustiti moža, s katerim je preživela enaintrideset poletij in ki je poleg njenih otrok največja stalnica v njenem življenju.
Prevod Ana Grmek,
interpretacija Sabina Kogovšek,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel.
Posneto leta 2024.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leta 1974 rojena nemška pisateljica in prevajalka Julia Schoch velja za enega najizrazitejših avtofikcijskih glasov sodobne nemške književnosti. Njen slog zaznamujejo spominski fragmenti, ki v asociativnem toku zarišejo življenje posameznika in družbe. Avtorica v njih uporablja jasen in neposreden jezik. Takole pravi: "Če zelo natančno pogledaš, vidiš tudi daleč." Zadnje iz niza njenih književnih del je še nedokončana trilogija s podnaslovom Biografija neke ženske (Biographie einer Frau) o družini, zakonu in ljubezni. V drugem delu z naslovom Ljubezenski par stoletja (Liebespaar des Jahrhunderts) se pisateljica posveča ženski, ki sklene zapustiti moža, s katerim je preživela enaintrideset poletij in ki je poleg njenih otrok največja stalnica v njenem življenju.
Prevod Ana Grmek,
interpretacija Sabina Kogovšek,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel.
Posneto leta 2024.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Igor Krivokapič (1965) je slovenski skladatelj, tubist, pedagog in glasbeni urednik. Čeprav je večino življenja posvetil glasbi, mu je bila književnost od nekdaj blizu. Svoje monumentalno pisateljsko delo, trilogijo romanov A B C, katere prvi del bo kmalu izšel pri založbi Sanje, je takole predstavil: "Ko sem končeval A, mi je v glavi odzvanjalo, da je ostalo še ogromno tega, kar je treba napisati, zato sem iz začetne simfonije v besedah A prišel do odločitve, da bom tej dodal še B, ki je že v sami zasnovi drugačen in sem ga označil kot trdo pripovedništvo, ter na koncu še C, ki pa bo napisan kot roman. B je tudi že dokončan in založba Sanje ga prav tako namerava izdati v knjigi. V naslednjih (upam) dveh letih pa nameravam dokončati celotno obsežno trilogijo, ki bo po načrtu vsebovala vsaj tri tisoč strani in bo zajela zares širok oris sveta in nas v njem, v katerem smo kot mladi še s srčnim zanimanjem in užitkom čitali distopična znanstvenofantastična dela, zdaj pa z grozo spoznavamo, kako zgodbe iz teh knjig večinoma postajajo vsakdan." V spremni besedi k romanu Nada Vodušek zapiše, da "lahko roman beremo tudi kot hvalnico mladosti, kot pričevanje o odraščanju, hvalnico vsem izkustvom, lepim in krutim, ki zaznamujejo in oblikujejo mladega človeka. Ta hvalnica seveda še zdaleč ni sentimentalna, pričevanje o neki ali nekih mladostih je trezno in stvarno, pogosto jedko in cinično, a vendar prežeto z neizmerno ljubeznijo in razumevanjem." Igor Krivokapič k temu dodaja, da si je s trilogijo zadal ubesediti tudi nesluteno spremembo sveta, ki jo doživlja v zadnjih štirih desetletjih svojega veka, V času, pravi, "ko nam je uspelo zrušiti utečeni red, a na ruševinah starega ne zgraditi ničesar novega, le odpreti Pandorino skrinjico". Izbrali smo del poglavja z naslovom Affettuoso, v katerem spremljamo priprave na poroko Silva in Maje, prijatelja osrednjega lika Izidorja. Interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Tretjega junija 2024 bo minilo natanko sto let, odkar je umrl Fraz Kafka, eden najpomembnejših pisateljev modernega romana. Kdo ne pozna naslovov knjig, kot so Proces, Grad in Amerika? Kafka je pisal tudi kratko prozo, v slovenščini imamo njegove zgodbe zbrane pod naslovom Splet norosti in bolečine; v njej najdemo tudi znamenito novelo Preobrazba. O Kafkovi zasebnosti vemo marsikaj, predvsem zaradi njegovih dnevnikov in številnih pisem. Prav vanje se je poglobila francoska pisateljica Jacqueline Raoul Duval in napisala roman z naslovom Kafka, večni zaročenec, saj v njem opisuje pisatelja kot zapeljivca in štirikratnega zaročenca, ki pa ni nikdar pristal v zakonskem stanu. Izbrali smo odlomek iz romana Kafka, večni zaročenec Jacqueline Raoul Duval v prevodu Jedrt Maležič. Kako se je Franz Kafka srečal z Mileno Jesensko. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Sedemindvajsetega maja pred sto tridesetimi leti se je rodil francoski pisatelj in zdravnik Louis-Ferdinand Céline. Njegov pravi priimek je bil Destouches. Poznamo ga predvsem po njegovem prvencu, romanu Potovanje na konec noči, iz leta 1932, ki ga imamo Slovenci v prevodu Branka Madžareviča, kar je poseben dosežek, saj je Céline v njem uporabil tudi pogovorni jezik, neologizme in argó. Ob okrogli obletnici pisateljevega rojstva poslušamo odlomek še ne prevedenega romana Vojna. Našli so ga šele pred tremi leti v Célinovi zapuščini in ga je naslednje leto, 2022, natisnila založba Gallimard. Céline ga je napisal leta 1934, v njem pa ne skopari z nazornimi opisi trpljenja prvoosebnega pripovedovalca, ki ima veliko tudi s Célinovo osebno izkušnjo vojaka v prvi svetovni vojni. Odlomek je prevedla Tadeja Šergan. Igralec Gregor Zorc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Neveljaven email naslov