Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tanja Špes se profesionalno ukvarja s psihologijo in terapijo, in to je v njeni prvenki, v zbirki zgodb z naslovom Nedaleč stran še kako razvidno. Razmerja med liki so izdelana, zanimiva, vznemirljiva, takšna pa je tudi celotna knjiga: njene zgodbe se namreč dogajajo v distopični prihodnosti, ki zagotovo ni najboljša možna prihodnost. Več o zbirki Nedaleč stran, objavljeni pri Cankarjevi založbi, pove Tanja Špes v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
734 epizod
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Tanja Špes se profesionalno ukvarja s psihologijo in terapijo, in to je v njeni prvenki, v zbirki zgodb z naslovom Nedaleč stran še kako razvidno. Razmerja med liki so izdelana, zanimiva, vznemirljiva, takšna pa je tudi celotna knjiga: njene zgodbe se namreč dogajajo v distopični prihodnosti, ki zagotovo ni najboljša možna prihodnost. Več o zbirki Nedaleč stran, objavljeni pri Cankarjevi založbi, pove Tanja Špes v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pisatelj, pesnik, scenarist, dramatik , mladinski avtor in pisec glasbenih besedil Feri Lainšček je z romanom Strah za metulje v nevihti sklenil romaneskno trilogijo, ki jo je začel leta 2003 z romanom Ločil bom peno od valov in leta 2006 nadaljeval z Murišo, trilogijo, katere skupni imenovalec je ljubezen. V najnovejšem romanu se ljubezenska zgodba začne v zgodnjih sedemdesetih letih dvajsetega stoletja v predmestju Beograda, svoj epilog pa dobi dvajset let pozneje, med osamosvojitveno vojno. Roman je napisan berljivo, svoj vrhunec pa doseže v presunljivem finalu. Več o romanu, svojem razumevanju priljubljene zvrsti, o vlogi ljubezni in usodi, pa tudi, zakaj ne bere odlomkov iz svojih del na literarnih večerih, bo Feri Lainšček povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v pisarni založbe Franc–Franc v Murski Soboti. Nikar ne zamudite.
Akademik Janko Kos se je najprej uveljavil kot literarni kritik, pozneje pa (med drugim) kot literarni zgodovinar in teoretik, prešernoslovec in urednik Prešernovega Zbranega dela, sourednik vrste zbirk, med drugim Literarnega leksikona, pa kot redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost ter kot avtor vrste temeljnih del sodobne slovenske literarne vede, pred kratkim pa je v zbirki Beletrina pri Študentski založbi objavil prvi del svoje duhovne in socialne avtobiografije z naslovom Umetniki in meščani. Več o knjigi in še čem bo akademik Kos povedal v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Zoran Knežević, avtor knjige kratke proze Dvoživke umirajo dvakrat, za katero je na novembrskem knjižnem sejmu prejel nagrado za najboljši knjižni prvenec, že pred izidom knjige na našem literarnem prizorišču ni bil neznan: zmagal je na dveh proznih mnogobojih, leta 2012 tudi na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo. V oddaji Izšlo je bo v pogovoru s Tino Kozin govoril o svojem odnosu do leposlovja, o poti, ki ga je iz Vojvodine vodila v Slovenijo, o svojem udomačevanju v slovenščini in seveda o nagrajeni knjigi.
Prevajalec in dramatik Srečko Fišer je svojo prevajalsko pot začel leta 1982 s prevodom kratkega romana Obrat vijaka Henryja Jamesa, pozneje pa je poslovenil vrsto ključnih dramskih, proznih in lirskih avtorjev, med drugim tudi Sonete Williama Shakespearja in Izbrano poezijo Torquata Tassa. Pred kratkim je Fišer pri Cankarjevi založbi objavil še Stihe Michelangela Buonarrotija, ki je sebe videl predvsem kot kiparja in ki slovi tudi kot izjemen slikar, še kako vznemirljiv pa je kot pesnik. Fišerjev prevod tako nadaljujejo leta 1945 objavljeni Gradnikov prevod Michelangelovih Sonetov. V svojem prevodu sonetov je Fišer bližji pesniku, v izbor pa je uvrstil tudi njegove madrigale in nedokončane pesmi. Tako nam je približal renesančno doživljanje sveta, več o pesniku in svojem prevodu pa nam bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi Michelangelov capitolo Zaprt sem, kot pečena je sredica v izvedbi dramskega igralca Marka Mandića. Nikar ne zamudite.
Konec lanskega leta je pri Založbi ZRC izšel Literarni atlas Ljubljane s podnaslovom 94 zgod in nezgod slovenskih književnikov v Ljubljani. Avtor besedila je literarni zgodovinar Marjan Dolgan, avtorici zemljevidov pa Jerneja Fridl in Manca Volk. Kako je atlas zasnovan, kako ga lahko uporabljamo, kdo so njegovi protagonisti, pa tudi marsikatero nezgodo književnikov, ki so živeli v Ljubljani, bo dr. Dolgan pojasnil v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Novinar časnika Delo Branko Soban je konec lanskega leta objavil prvo knjigo intervjujev z naslovom Zločin brez kazni, pred kratkim pa pri isti založbi, pri založbi Sanje še drugo knjigo intervjujev Kazen brez zločina. Vendar naslov ni radoživo igranje z vrstnim redom besed, ampak lepo napoveduje temo knjige: svet, v katerem za močne in šibke ne veljajo enaka pravila. Sobanovi sogovorniki so junaki našega časa, ljudje, ki ne pristajajo na slabo, na teptanje človekovih pravic, na socialne krivice in nespoštovanje pravnega reda. Ob branju Sobanovih intervjujev se bralec zave, da je najboljši vseh svetov neskončno daleč od popolnosti, hkrati pa spozna ljudi, ki jim ni vseeno in ki s svojim delovanjem, etično držo ter vztrajnostjo ne pristajajo na minule in sodobne napake oblastnikov, kapitala, velesil. Z Brankom Sobanom se bo pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Drago Jančar je zgodbo svojega novega romana Maj, november postavil v sodobnost, v oddaji Izšlo je pa nam bo povedal več o svojem romanesknem junaku, o mladeniču, ki se ne znajde najbolje v sodobni slovenski družbi, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Pripravlja Marko Golja, nikar ne zamudite.
Med slovenske bralce je nedavno prišla nova knjiga Polone Glavan, obsežen roman z naslovom Kakorkoli. Gre za tretje avtoričino leposlovno delo: pred tem sta bralce in kritike že prepričala njen knjižni prvenec, roman Noč v Evropi in knjiga kratke proze Gverilci. Že ob izidu slednje, bilo je to leta 2004, je Polona Glavan dejala, da si želi napisati družbeni roman – in prav to je oznaka, ki romanu Kakorkoli najbolj pritiče. O njegovem nastanku, o razmerju do prejšnjih knjig, predvsem pa seveda o ključnih vprašanjih, ki jih odpira, bo avtorica spregovorila v pogovoru s Tino Kozin.
Pesnik, prevajalec, literarni zgodovinar in teoretik Boris A. Novak je že v zgodnjem obdobju svojega ustvarjanja pisal tako kratke pesmi, na primer Definicije, kot tudi pesnitve (1001 stih, Kamnita Afrodita). Pred dnevi pa so pri novomeški založbi Goga izšli Zemljevidi domotožja, prva knjiga njegovega epa Vrata nepovrata. Če ste ob besedi ep morda zastrigli z ušesi, je to razlog več za poslušanje oddaje Izšlo je. Z Borisom A. Novakom, ki je ep upravičeno označil za svoj opus magnum, se je pogovarjal Marko Golja, pesnik pa nam bo prebral tudi uvodno pesem iz prvega speva Postava in sklepno pesem iz zadnjega speva v prvi knjigi epa z naslovom Zgodba. Nikar ne zamudite!
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Sebastijan Pregelj se je podpisal pod vrsto zelo raznovrstnih in celostnih romanov, z najnovejšim romanom, s Kroniko pozabljanja pa raziskuje tesnobni in strašljivi svet demence. Starček v domu za upokojence v romanu Kronika pozabljanja začne vsak dan s sončnim zahodom, z novim začetkom. Svet se prebuja, prebujajo pa se tudi spomini. Vsako jutro malo drugačni, kajti včasih napete, včasih ljubezenske zgodbe so morda resnične, morda pa so plod halucinacij, a vedno so postavljene pred steno tišine, pred veliko skrivnost, ki čaka onkraj smrti. Več o romanu nam bo pisatelj povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo, prebral pa nam bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.
Leta 2010 smo v prevodu zakoncev Margit in Mohsen Alhady dobili prvi izbor poezije palestinskega pesnika Mahmuda Darviša z naslovom Domovina iz besed. Pred kratkim pa je v zbirki Nova lirika kot 26. knjiga izšel še izbor Darviševe poezije z naslovom Opisovanje oblakov. Tokrat je velikega palestinskega pesnika poslovenila Barbara Skubic, prevod pa je opremila s spremnimi opombami. V oddaji Izšlo je nam bo v pogovoru z Markom Goljo prevajalka Barbara Skubic predstavila Darvišev opus in njegovo usodo, v interpretaciji dramskega igralca Mateja Puca pa bomo slišali nekaj Darviševih pesmi, med drugim Opisovanje oblakov. Oddajo pripravlja Marko Golja, nikar ne zamudite.
Uroš Zupan je že s prvenko Sutre (1991) opozoril nase kot pesnika, pet let pozneje pa se je z zbirko Svetlova znotraj pomaranče predstavil še kot esejist. Pozneje je redno objavljal pesniške in esejistične zbirke; tako je pred kratkim pri Cankarjevi založbi objavil že svojo sedmo knjigo esejev z naslovom Sto romanov in nekaj komadov. Naslov vsebuje naslova dveh razdelkov Zupanove zbirke, naslov tretjega pa je In še nekaj komadov. Tako že naslovi razdelkov zbirke vsebujejo na eni strani namig na referenčno knjižno zbirko, na drugi pa žargonsko besedo komad, oboje pa priča o avtorjevi zavezanosti visoki in popularni kulturi. Več o avtobiografski knjigi, ki vsebuje marsikatero pričevanje o Zupanovi generaciji, nam bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Knjiga Odpusti je romaneskni prvenec sicer že uveljavljenega pisatelja in prevajalca Aleša Štegra. Roman na oblikovni ravni zaznamujeta inventivna forma in dinamično grajena, večplastna fabula, na tematski ravni pa se premika med razpiranjem aktualnih vprašanj sodobne slovenske družbene stvarnosti ter prespraševanjem »večnejših« tem in konceptov: odpuščanja, krivde, našega odnosa do preteklosti itd. Aleš Šteger bo knjigo predstavil v pogovoru s Tino Kozin.
Pisatelj in likovni kritik Vladimir P. Štefanec je objavil že kar nekaj odmevnih romanov, med drugim leta 2002 Viktor Jelen, sanjač, 2006 Republiko jutranje rose, leta 2010 Odličen dan za atentat in – letos, konec avgusta, v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga – še roman 66,3m². Tudi z najnovejšim romanom se je pisatelj predstavil kot pretanjen mojster sloga, kot preudaren portretist človeških značajev in – to je najverjetneje novost v njegovem pripovedništvu – kot upodobljevalec socialne tematike. Več o romanu nam bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana.
Pisatelj in likovni kritik Vladimir P. Štefanec je objavil že kar nekaj odmevnih romanov, med drugim leta 2002 Viktor Jelen, sanjač, 2006 Republiko jutranje rose, leta 2010 Odličen dan za atentat in – letos, konec avgusta, v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga – še roman 66,3m². Tudi z najnovejšim romanom se je pisatelj predstavil kot pretanjen mojster sloga, kot preudaren portretist človeških značajev in – to je najverjetneje novost v njegovem pripovedništvu – kot upodobljevalec socialne tematike. Več o romanu nam bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana.
Marcel Štefančič, jr. že desetletja velja za odličnega filmskega kritika, v zadnjih letih pa se je uveljavil tudi kot kritičen analitik sodobne družbe. O njegovi odličnosti priča tudi Rožančeva nagrada, ki jo je Štefančič, jr. dobil za zbirko esejev o Sloveniji, Slovencih in svetu v času krize z značilnim naslovom Kdor prej umre, bo dlje mrtev. Z Rožančevim nagrajencem se bo v oddaji Izšlo je, v živo, seveda, pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Andrej E. Skubic je leta 1999 objavil romaneskni prvenec Grenki med in zanj dobil kar dve literarni nagradi, najprej za najboljši prvenec, potem pa še kresnika. Prvemu romanu jih je sledilo še nekaj in tudi nekaj nagrad; v minulih letih je pisatelj prevedel vrsto zahtevnih literarnih in zgodovinskih del, v zadnjih letih pa se uveljavlja tudi kot dramatik. Pred kratkim je objavil svoj najnovejši roman Samo pridi domov in znova dokazal, da obvlada različne jezikovne lege, predvsem pa, da ne ponavlja formul iz prejšnjih romanov. V najnovejšem romanu je zelo berljivo in vendar brez bližnjic naslikal sodobno slovensko družbo, predvsem pravniški mikrokozmos z vsemi njegovimi temnimi stranmi. Več o romanu bo povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana.
Neveljaven email naslov